Figura ženskega telesa je vedno znova navdihnila Henrija Mattiseja. Foto: EPA
Figura ženskega telesa je vedno znova navdihnila Henrija Mattiseja. Foto: EPA
Slike za razstavo Umetniške zbirke Severno Porenje - Vestfalija bodo pripotovale iz muzejev z vsega sveta. Foto: EPA
Henri Matisse je ljubil živopisane podobe. Foto: EPA

Razstava Figura, barva, prostor bo v prostorih Umetniške zbirke Severno Porenje - Vestfalija od 29. 10. pa do 19. 2. 2006 skušala predstaviti Matissejev pogled na žensko telo in vlogo ženske v njegovi umetnosti. Da so bile za Matisseja prav ženske osrednji vir navdiha, dokazujejo številne fotografije njegovih modelov, ki sta jih posnela znamenita fotografa Carte-Bresson in Brassai.

Z vseh koncev sveta v Düsseldorf
Poleg slik in risb bodo na razstavi predstavljene tudi Matissejeve bronaste figure, podobe žensk pa bodo spremljali tudi portreti, tihožitja ter upodobitve slikarja in modela. Razstava Figura, barva, prostor je bila velik organizacijski podvig, saj so kuratorji k sodelovanju povabili umetniške ustanove z vsega sveta, ki bodo v Nemčijo poslale eno ali več Matissejevih del.

Dva kralja likovne umetnosti z začetka 20. stoletja
Henri Matisse se je po spogledovanju z impresionizmom v zgodnjih letih svoje kariere odločil za samostojno pot in postal vodilni predstavnik fauvističnega slikarstva. Kot začetnik lastne likovne smeri si je izboril mesto ob Pablu Picassu. Oba slikarja namreč veljata za ključni imeni vizualnega ustvarjanja v 1. polovici 20. stoletja.

Barvna nadgradnja impresionizma
Fauvizem je bila slikarska smer, ki je med leti 1898 in 1908 prevladovala na francoski likovni sceni. Fauvisti so veliko večjo pozornost kot natančnemu oblikovanju figur namenjali skrbni izbiri barv. Pri slikanju so tako pogosto kar iz tub na platno nanašali velike količine barv, ki so jih nato grobo oblikovali v velike ploskve.

Predstavniki fauvizma so bili nasledniki impresionistov, ki so prav tako vedno skušali ujeti barvne impresije v naravi, vendar so fauvisti naredili korak naprej in vtise iz narave nadgradili z barvnim zapisom občutkov, ki so se jim porodili ob opazovanju okolice.

Skulpture iz papirja
Čeprav je bil Henri Matisse tako kot Pablo Picasso dejaven do konca življenja, pa mu je huda bolezen preprečila, da bi zadnja leta ure in ure stal ob slikarskem stojalu s paleto in čopičem v roki. A tudi prikovanost na invalidski voziček Matisseju ni vzela volje do ustvarjanja. Ob koncu življenja je ustvaril nekaj čudovitih, a zelo krhkih skulptur iz pisanega papirja.