Carmino Burano, najznamenitejše delo skladatelja Carla Orffa (1895-1982), uglasbitev nekaterih srednjeveških pesmi in dramskih besedil iz srednjeveške zbirke z istim naslovom, so v Cankarjevem domu že izvedli, ponovitev predstave pa bo v petek 22. 5. ob 19.30 v SNG-ju Maribor. Ob zborih in pod taktirko dirigenta Janka Kastelica bodo kot solisti nastopili sopranistki Petya Ivanova (21. 5.) in Zinovia-Maria Zaferidau (22. 5.), Matjaž Stopinšek in Jože Vidic. Ob novi koncertni izvedbi Carmine Burane velja omeniti, da je bila prva slovenska operna izvedba Carmine Burane leta 1989 v SNG-ju Maribor, in sicer v režiji Franja Potočnika, nazadnje pa smo Carmino Burano v operni izvedbi lahko gledali v ljubljanski operi. To je bilo leta 1990, kot režiser pa je produkcijo podpisal Tamaso Ferkai.

Oživljanje preprostosti antične drame
Carl Orff je, potem ko je napisal več skladb pod vplivom Clauda Debussyja in Richarda Straussa in ko je že priredil več Monteverdijevih odrskih del, tako rekoč čez noč zaslovel s Carmino Burano. Ta scenska kantata je obenem tudi povzetek načel, ki so se mu zdela ključna pri pisanju opernih del. Orff je bil v nekaterih pogledih programsko soroden Richardu Wagnerju. V svojem prizadevanju za obnovo opere je zavračal tradicijo in nasprotoval je vse zunanje okrasje, obenem pa je želel v celoto povezati starogrško dramo in zgodnjo opero z začetka 17. stoletja, ki je skušala oživiti preprostost grškega antičnega gledališča.

Pomembno opozorilo prijatelja
Za veliki uspeh sredi tridesetih let 20. stoletja se je moral Orff zahvaliti prijatelju, ki ga je opozoril na srednjeveško zbirko pesmi, ki jo hrani bavarska državna knjižnica. Orff, odličen poznavalec poznoantične in srednjeveške poezije in dobro podkovan v klasičnih jezikih, je iz zbirke izbral 25 pesmi, ki sicer ne tvorijo vsebinsko sklenjene celote in ki jih je tematsko mogoče opredeliti kot pomladne, plesne in ljubezenske ter razposajene pivske pesmi vagantov, iz katerih zveni tudi drzen upor proti pregradam, ki jih je posvetnosti postavljala Cerkev. Posebnost dela je, da pesmi ostajajo v izvirnih jezikih, kar pomeni, da se včasih v eni sami pesmi povezujeta latinščina in stara francoščina ali p a latinščina in srednjeveška nemščina.

Kantata Carmina Burana, krstno izvedena na predvečer druge svetovne vojne oziroma 8. junija 1937 v frankfurtski operi, je v svet prodrla šele po koncu vojne. Velikega pomena svojega dela se je zavedal tudi skladatelj, ki je ob prvi izvedbi sporočil glasbeni založbi Schott, ki je izdajala njegova dela: "Vse, kar sem doslej napisal in kar ste žal natisnili, lahko zdaj uničite. S Carmino Burano se moja zbrana dela šele začenjajo."

Polona Balantič