V Štanjelu so tako najprej po tradicionalnem branju udeležencev festivala podelili vileniški kristal, ki je letos pripadel ukrajinski pesnici Katerini Kalitko, velika festivalska nagrada pa je zvečer odromala v roke hrvaške pisateljice Dubravke Ugrešić.

V jami Vilenica - po kateri nosi festival tudi ime - so podelili nagrado avtorici Dubravki Ugrešić, ki v zadnjem času piše predvsem o nebrzdanem in nekritičnem potrošništvu, značilnem tako za sodobno družbo kot kulturo.

Vsestransko brezkompromisna
Na Hrvaškem rojena Ugrešićeva - vendar trenutno živeča v Amsterdamu - literarna zgodovinarka, prozaistka, jedka in lucidna esejistka, je znana tako po literarni kot osebnostni brezkompromisnosti. Hrvaško je zapustila leta 1993 zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike.

Njeni prozni zbirki Poza za prozo iz leta 1978 je v osemdesetih letih sledil uspešen niz del, kot so kolažirani roman Štefica Cvek v krempljih življenja, zbirka kratkih zgodb Življenje je pravljica in meddiskurzivni roman Forsiranje romana reke. Književnica, ki svojih del ne piše zgolj v hrvaščini, se je pozneje veliko posvečala esejizirani prozi in literarizirani esejistiki.

Ugrešićeva v svoji prozi prepleta zasebno in javno, Vzhod in Zahod, politike in kulture, visoke in nizke književnosti, avtopoetičnost in meddiskurzivnost. V zbirki delno literariziranih esejev Kultura laži je iz različnih zornih kotov analizirala razpad nekdanje Jugoslavije, o tem, kako laž postane vrhovna resnica, pa je pisala v zbirki Brati prepovedano.

"Nikoli in pred ničimer si ne zatiska oči"
Leta 1992 je bilo v slovenščino prvič prevedeno kakšno njeno delo, takrat pa je izšel prevod romana Forsiranje romana reke. Leta 2005 je temu sledil roman Ministrstvo za bolečino, pet let pozneje pa kultni roman Štefica Cvek v krempljih življenja ter delo Jaga baba je znesla jajce. V slovenščini je dostopna tudi zbirka esejev Kultura laži.

Po besedah predsednice žirije za nagrado vilenica Lidije Dimkovske obstaja lavreatka v medprostoru in živi v nikogaršnji coni. Nikoli in pred ničimer si ne zatiska oči, je žirija nagrade zapisala v obrazložitvi. "V nekaj zadnjih zbirkah esejev si jih ne zatiska predvsem pred vsesplošno standardizacijo kulturnega in vsakršnega drugega okusa, pred poneumljanjem, pred slepim in nekritičnim sprejemanjem vzorcev vedenja in razmišljanja, pred posnemanjem in drugorazrednostjo, pred manipuliranjem," je še zapisala žirija.

Pesmi, ki odzvanjajo univerzalnost in humanost
Za vileniški kristal se potegujejo vsi srednjeevropski avtorji in avtorice, ki so s svojimi deli predstavljeni v vileniškem zborniku, nagrada pa obsega kipec in gostovanje na irskem literarnem festivalu Cuirt. Katerina Kalitko je vidno ganjena ob prejetju nagrade povedala, da ne more verjeti, da je poezija bolečine lahko nagrajena.

Kalitkova je žirijo prepričala z vrojeno lepim poetičnim glasom in pesmimi, ki nezgrešljivo odzvanjajo tudi univerzalnost in humanost, ki je brezmejna in neustrašna. Vsa literarna dela so pokazala izvirnost, umetniško težo ter predanost pripovedi in lirski resnici, je menila žirija. V številnih primerih so te vrline pospremila prizadevanja za družbeni, politični in etični fokus.

Zato odločitev - kot je zapisala žirija - ni bila lahka, a so se na koncu vsi odločili za Kalitkovo in za njene pesmi, ki so jih "ponesle skozi niz domiselnih vprašanj, povezanih z zgodovinsko pogojenostjo, človekovo intimo, soočanjem z izgubo, pa tudi vprašanj z metafizičnimi in celo duhovnimi pridihi".

Katerina Kalitko (1982) je doslej izdala šest pesniških zbirk. Zbirka z naslovom Mučilnica. Vinograd. Dom. iz leta 2014 je bila izbrana za najboljšo ukrajinsko knjigo leta. Poleg poezije je leta 2007 izdala tudi zbirko kratkih zgodb (M(h)isterij)a), lani pa je tudi na njeno pobudo v Ukrajini zaživel prvi literarni festival kratke zgodbe Intermezzo.

Na štanjelskem gradu so poleg nagrajenke nastopili slovenski pisatelj Aleš Berger, češka avtorica Katerina Tučkova, madžarski pisatelj Gabor Schein, romunsko-švicarska prozaistka Dana Grigorcea, poljski literat Mariusz Sieniewicz in letošnja prejemnica štipendije Srednjeevropske pobude Tanja Bakić iz Črne gore.

S podelitvijo velike festivalske nagrade se je sklenila 31. izvedba festivala, ki je potekal na temo Literatura in etika. Program je povezal Ljubljano, Sežano, Lipico, Maribor, Celje, Koper, Trbovlje, Bilje, Štanjel, Lokev, Lipico, Trst in jamo Vilenica.