"V Murnauovem filmu je vampirjev usodni ugriz vedno le nakazan, nikoli prikazan. Nihče si ne bi želel, da bi ga ugriznilo to bitje," še pojasnjuje.

Razstava, ki je na ogled v razstavišču zbirke Scharf-Gerstenberg v Berlinu, raziskuje, s čim film FW Murnaua iz leta 1922 privablja občinstvo, obenem pa odpira politične konotacije. Na ogled bo do 23. aprila 2023.

Po pisanju The Guardian je Nosferatu začetnica žanra vampirskih grozljivk. Navdihnila je pošasti s kremplji, ki so strašile naslednje generacije, od Freddyja Kruegerja do Babadooka.

Roman Drakula Brama Stokerja iz leta 1897 je bil očiten navdih, scenarist Henrik Galeen pa je naredil tudi pomembne spremembe, saj je dogajanje iz Whitbyja v severnem Yorkshiru preselil v izmišljeno severnonemško pristaniško mesto Wisborg. "Če je bil Drakula v romanu pretkan posameznik, ki žrtvam sesa kri, Nosferatu v filmu postane prenašalec kuge," opisuje drugi kustos Jürgen Müller.

Plakati, ki jih je oblikoval producent filma Albin Grau, so prikazovali vampirja, ki je stopil s čolna v družbi možice podgan. "Vampir postane simbol epidemije," je Müller zapisal v katalogu ob razstavi.

Tedanjemu občinstvu nista bila daleč španska gripa, ki je pustošila po svetu med letoma 1918 in 1920, in tifus, ki so ga prenašale bolhe in je med prvo svetovno vojno v nekaterih delih vzhodne Evrope ubil več ljudi kot vojaške akcije. Murnau v filmu tudi izmenjuje igrane prizore z dokumentarnimi posnetki podgan, hijen in pajkov.

Strahovi, ki so v filmu Nosferatu strnjeni v naslovnem liku, so bili po pisanju Guardiana vsaj deloma tudi ksenofobne in antisemitske narave. "Prihod vampirja s kljukastim nosom v Wisborg spominja na stare nemške teorije zarote o Judih, ki so z namernim zastrupljanjem vodnjakov povzročili širjenje bubonske kuge," so zapisali.

V filmu vampir načrtuje svoje potovanje v Nemčijo s pomočjo nepremičninskega agenta Knocka, ki ga igra judovski igralec Alexander Granach. Komunicirata prek pisem s kabalističnimi simboli in Davidovo zvezdo. Galeen je sam izhajal iz družine galicijskih Judov v nekdanjem avstrijskem cesarstvu in je zaslovel z dvema filmoma o legendi o golemu.

Film je na kinematografskih blagajnah doživel polom, čeprav je bil eden prvih, katerega proračun za trženje je presegel stroške produkcije. Berlin je bil že mesece pred premiero polepljen s plakati. Ker pa je produkcijska družba UFA zavrnila predvajanje filma v svoji verigi kinematografov, je bil predvajan le v manjših dvoranah in tri mesece po premieri je produkcijska hiša Prana-Film propadla.

Pravni naslednik podjetja je bil nato vpleten v sodni spor za avtorske pravice z vdovo Brama Stokerja, Florence Balcombe. Po sedmih letih sodnih postopkov je sodišče razsodilo v prid Stokerjeve vdove in treba je bilo uničiti vse kopije filma. Ker pa je bilo v tistem času po vsem svetu v obtoku že več kopij, se je film ohranil do danes.

Stoto obletnico filma Nosferatu bodo zaznamovali tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bo 27. decembra ob projekciji filma premiero doživela nova glasbena partitura Andreja Goričarja.