V knjigarnah zlahka prepoznate značilne črno-bele naslovne podobe knjig, ki jih je v 34 letih objavilo Društvo za teoretsko psihoanalizo. V tem času je oblikovanje publikacij prevzel umetnik Alen Ožbolt, ki je v tem času za revije Problemi in knjižne zbirke Analecta izdelal približno 280 naslovnic. Gre za opus, ki mu v založništvu zlepa ni para, piše v najavi razstave.

Sivo na sivem: Heglov citat kot izhodišče naslovnic
Naslovnice imajo enako izhodišče, a so vendarle vsakič individualne, unikatne in po navadi subtilno povezane z vsebino. Izhodišče za oblikovno osnovo je bil sloviti Heglov citat: "Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati."

"Oblikovalska zasnova je postavljena v sozvočje s konceptualno zasnovo, na katero se opira teorija, ki se je razvila v stotini knjig zbirke Analecta in pri reviji Problemi, teorija, ki si je v toku zadnjih desetletij pridobila svetovni sloves. Zato je smiselno, da razstavo naslovnic Srebrna okna spremljajo tudi dogodki, ki bodo na različne načine reflektirali izhodišča in domet te teorije, izhajajoč iz sivega na sivem," so še zapisali ob razstavi.

Razstavo bo spremljalo osem predavanj vidnih filozofov
Naslovnica je neke vrste okno v knjigo, kar bo v Cankarjevem domu predstavljeno skozi vsa razstavljena dela. Besedila ob razstavi sta poleg avtorja prispevala filozofa Mladen Dolar in Alenka Zupančič, v tem in naslednjem mesecu pa bo ob razstavi potekal tudi cikel prepoznavnih domačih filozofov z naslovom Sivo na sivem.

Ob omenjenih bodo v ciklu predavanj, ki se bo zvrstil med 9. januarjem in 29. februarjem, sodelovali še filozofi Peter Klepec, Robert Pfaller, Jela Krečič, Jure Simoniti, Slavoj Žižek in Frank Ruda. Filozofi bodo v štirih dvojicah razpravljali o različnih temah. Izhodišče so našli v teorijah Hegla in Lacana, da bi poskušali razdelati aktualno družbeno ozračje, potrošništvo, popularno kulturne fenomene in podobno.

Alen Ožbolt (1966) je diplomiral na Likovni akademiji v Ljubljani in v Zagrebu, pozneje pa je bil gostujoči umetnik na San Francisco Art Institutu (SFAI). V delovni skupini VSSD je deloval med letoma 1984 in 1995, zatem pa stopil na samostojno pot. Ustvarja v različnih medijih in tehnikah. Od leta 2007 je profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.