V prenovljenih sobanah je na ogled okrog 500 slik iz zbirke muzeja, od del italijanskega predhodnika renesanse Giotta do del španskega kraljevega portretista Goye.

Nova postavitev ponuja svež dialog med deli, vanjo bodo vključili še kiparska dela. V sklopu štiriletnega projekta prenove bodo sicer v muzeju obnovili vseh 45 sob, namenjenih predstavljanju del evropskih slikarjev, nastalih od leta 1250 do leta 1800.

V prvi fazi so obnovili 27 sob v drugem nadstropju, v drugi, ki bo predvidoma zaključena spomladi leta 2022, bodo uredili novo streho in strešna okna nad še preostalimi sobami. Po dokončani prenovi bo popolnoma preurejena tudi celotna zbirka del evropskega slikarstva.
Kot je povedal direktor muzeja Max Hollein, bodo prenovljene sobe z deli evropskih slikarjev obiskovalcem omogočile, da bodo na novo odkrili stare mojstre in to v "dobesedno novi luči". Poživitev predstavljajo nov tematski kontekst, nove ureditve, izjemne nedavne donacije ter dialog s kipom in dekorativno umetnostjo.

Keith Christiansen iz muzeja pa je dodal, da projekt prenove izhaja iz njihovega razumevanja, da je naravna svetloba pomembna tako za umetnika med ustvarjalnim procesom kot tudi za tistega, ki si neko delo ogleduje. Z novo streho in novimi strešnimi okni so obiskovalci dobili priložnost, da neko sliko opazujejo v svetlobi, kot jo je imel v mislih tudi umetnik.

Španci in Italijani skupaj, tihožitja v svoji sobani
Razporeditev slik je v novi postavitvi spremenjena. Tako je denimo v sobi, posvečeni baroku, ob delih italijanskih slikarjev 17. stoletja mogoče videti tudi dela španskih slikarjev tistega časa, s čimer želijo poudariti vpliv italijanskih umetnikov v katoliški Evropi.

V eni izmed sob je mogoče opazovati različne načine, na katere so slikarji Peter Paul Rubens, Nicolas Poussin in še nekateri drugi oživljali prizore iz mitologije in Biblije ter jim vdahnili duha svojega časa.

Spet ena izmed sob je namenjena vrhuncem tihožitja in žanrskega slikarstva 16. in 17. stoletja; v njej sta tudi deli dveh slikark. V nekaterih sobah so dela slikarjev s severa postavljena v dialog s sočasnimi deli slikarjev z juga, od Jana van Eycka in Filippa Lippija do Albrechta Dürerja in Giovannija Bellinija.

V sobah, namenjenih francoskemu slikarstvu 18. stoletja, pa so obravnavane teme, kot so študij izraza, Francois Boucher in dekorativne umetnosti ter vloga ženskih umetnic, ki so končno dobile svoje mesto na akademiji, povzema spletni portal Art Daily.