To so podobe Antiarkadije, dežele, ki je le na videz plod domišljije, v resnici pa črpa iz stvarnosti, ki nam je nenavadno blizu.

Vipavski akademski slikar predstavlja v razstavišču Galerije Božidar Jakac nova slikarska dela, med katerimi so nekatera razstavljena prvič. Poleg platen velikega in manjšega formata je umetnik postavitev v prostoru z bogato zgodovino nadgradil z muralom, ki povezuje opus in doda razstavi dodatno razsežnost. Postavitev odpirajo danes ob 19.00, na ogled pa bo do 28. avgusta.

Umetnikove prepoznavne distopične krajine, ki se zdijo kot časovne kapsule neizživete preteklosti, zamrznjenih trenutkov človeške brezvoljnosti in submisivnosti, odgovarjajo obdobju, ki je za dve leti zamrznil svet in spremenil naše predstave o normalnosti.
Razstava predstavlja dela zrelega umetnika, ki po besedah kustosinje dr. Aste Vrečko presoja družbo s kritičnim očesom in so izjemna kombinacija slikarske virtuoznosti in teoretskega znanja ter družbene kritičnosti, začinjena s kančkom humorja. Umetnik na slikah spretno manipulira z gledalčevim pogledom, tako da nas povabi, da gledamo celotno delo, pokrajino, hkrati pa nas napelje, da svoj fokus prestavimo iz makro pogleda v množico prizorov, ki se dogajajo na sliki. "Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela. Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju," še zapiše kustosinja.

V dialog s stavbo vstopa Kleindienst z deli velikih dimenzij in manjšega formata, pri čemer slednji ne pomenijo umetnikovega osredinjenja na en sam prizor. Ne gre za povečavo detajlov, situacij z večjih platen, ampak za samostojna dela, kjer se obravnava prizora spremeni tudi glede na nov format, ki že sam vpeljuje preigravanje z vprašanji identitete – tokrat z raziskovanjem vprašanja nacionalnega, tradicionalnega, slovenskega, še piše Asta Vrečko.

V prezbiteriju nekoč sakralnega prostora zaživi delo Rdeči parazol, nasproti pa mu v zahodnem delu stavbe stoji mural, s katerim z odsotnostjo kakršne koli narativnosti povezuje prostor in vsebino razstave. "Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine. Ob enem pa, kot sam pravi, odpira tematiko prebadanja slikovne površine kot ene bolj kompleksnih operacij v slikarstvu, ki se zgodi zaradi odprtin v arhitekturi cerkve in se poigrava s pozitivnim in negativnim prostorom ploskve."

Staš Kleindienst je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in tam leta 2009 tudi magistriral. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2014 je prejel nagrado skupine OHO ter med drugim leta 2018 kuriral razstavo študentov z naslovom 12 razlogov za slikanje v galeriji ŠKUC. Leta 2019 mu je Univerza v Ljubljani podelila Priznanje pomembnih umetniških del. Živi in dela v Vipavi.