Nowakova slikarska dela iz umetnikove zapuščine je Pokrajinskemu muzeju Maribor leta 1945 podarila njegova sestra, ki je do konca druge svetovne vojne z družino živela v Mariboru. Okoli 70 Nowakovih slik je nato postopoma prešlo v zbirko Umetnostne galerije Maribor (UGM), nekaj pa jih je ostalo v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor.

O umetniku je bilo do pred kratkim znanih le nekaj osnovnih biografskih podatkov, zato sta se obe instituciji posvetili raziskovanju njegovega življenja in umetniškega opusa.

Med prvimi privrženci secesije
Slikar in grafik Anton Nowak (1865–1932) je živel v nemško orientirani družini v Mariboru, njegov oče pa je bil knjigovezec in lastnik prodajalne s pisarniškimi pripomočki. Po zaključeni gimnaziji v Mariboru je Nowak študiral slikarstvo na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti, ki ga je zaključil leta 1886.

Leta 1890 je prvič razstavljal na 19. razstavi dunajskega društva umetnikov v Künstlerhausu, ko je postal tudi njegov redni član. Kot mlad slikar se je nato povezal z novim društvom, ki se je formiralo okoli glavnega protagonista Gustava Klimta, in bil leta 1898 med ustanovnimi člani dunajske secesije – zveze avstrijskih umetnikov, ki je vključevala slikarje, kiparje in arhitekte.

Njegovo lastno slikarstvo ostaja zavezano realizmu
Leta 1908 je prejel visoko odlikovanje cesarja Franca Jožefa, o čemer je poročal tudi Marburger Zeitung. Nowakova dela se pojavljajo tudi na dražbah, verjetno pa jih je precej še vedno v zasebni lasti. Portreti iz zbirke UGM-ja kažejo, da se je verjetno ukvarjal tudi s portretiranjem za zasebne naročnike. Slikar je ostal zelo povezan z družino v Mariboru, večkrat jo je tudi obiskal.

Nowak se je uveljavil predvsem kot krajinar in portretist. Živel je na Dunaju in veliko potoval po takratni Avstro-Ogrski in tudi širše. V Brnu, od koder je izhajala njegova žena, je vodil slikarsko šolo in tam pogosto preživljal poletja.

Kljub odmevom različnih slogov, ki jih je mogoče opaziti v njegovem delu, pa se umetnik ni nikoli prepustil novim tokovom. Slike v UGM-ju ga prikazujejo kot realista, ki je ponekod vključeval prvine plenerizma in v luči novega pojmovanja svetlobe osvetlil svojo paleto z rožnatimi, vijoličastimi in sivkastimi odtenki. Občasno je v sklopu svojega krajinskega repertoarja povzemal določene motive in vzglede sodobnikov, pri načinu slikanja pa je ostajal zmeren tradicionalist.

Delo stroke še ni končano
Mariboru je zapustil obsežno zapuščino, ki je natančno 90 let po njegovi smrti prvič strokovno ovrednotena. Prvi korak je predstavitev njegovega opusa v zbirki Umetnostne galerije Maribor, kjer pričakujejo, da se bo raziskovanje njegovega ustvarjanja še poglobilo.

Spregledana nemška skupnost Maribora
Nowakov primer razširja tudi poznavanje prispevka nemške manjšine k ustvarjalnosti v mestu. Prav pripadnost slednji je najverjetneje botrovala temu, da je ostal v domačem Mariboru do danes domala neznan, zaradi nepoznavanja pa tudi ni bil ustrezno vključen na pregledne razstave ali zastopan v slovenskih leksikonih likovne umetnosti, še dodajajo v UGM-ju.