Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Umetnostni galeriji Maribor so objavili tri zmagovalce natečaja umetniških domislic na poštnih dopisnicah. Občinstvo je najbolj prepričala Barbara Borlovan s toaletnim papirjem, kar lahko dojemamo kot kritiko potrošniške evforije ob začetku epidemije.
Med kulturnimi ustanovami, ki so, vsaj začasno, znova odprle vrata, je tudi Mednarodni grafični in likovni center, ki vas vsaj do 29. decembra vabi na ogled treh razstav: Invader: Grafike na papirju, Leon Zuodar: The Noodle in Menažerija: 37 dni božiča.
Kaj se zgodi, ko estetski ravnodušnosti znanosti pripišemo likovnost? Odgovore išče samostojna razstava slovenske vizualne umetnice Nike Špan, ki jo odpirajo danes v Projektnem prostoru DUM.
New York se je v času epidemije prelevil v platno za ulične umetnike. Platno za grafite so postale trgovine, mostovi in pločniki, od začetka meseca pa tudi 34 vagonov podzemne železnice.
Instalacija Kozmični dež Tilna Sepiča, ki jo postavljajo v prizorišču osmo/za, omogoča vpogled v pojav, ki je prostemu očesu neviden - v nam nezaznavne mione.
V Galeriji Vžigalica je trenutno na ogled nova razstava Zunaj lestvice – Efemerni učinek. Razstavo sestavljata videodeli, ki tematizirata globalno segrevanje kot posledico rasti prebivalstva, proizvodnje, potrošništva in onesnaževanja.
Kiparsko postavitev razstave Emigracije sanj sestavljajo značilne sanjske figure akademske kiparke Urše Toman. Nasmejane, zabavne, iz pravljičnih svetov vzete oblike, zasnovane na popolnosti kroga, nas dramijo in nam izvabijo nasmehe.
Umetnik Jože Barši je projekt Spominjanje in pozabljanje v celoti posvetil vprašanju kulturne dediščine – natančneje, vprašanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom. Njegova postavitev v Galeriji P74 bo za obiskovalce odprta do ponedeljka.
V spletni galeriji Generali so na ogled dela akademskega slikarja Boštjana Jurečiča. Nova virtualna razstava ima naslov SLIKE 151617.
V zadnjih dneh je na ulicah Szczecina, enega najbolj liberalnih poljskih mest, mogoče videti plakate umetnice Barbare Kruger iz leta 1989. Sporočilo plakatov je ob novi poljski zakonodaji, ki skoraj v celoti prepoveduje splav, aktualno tudi danes.
Fotograf in umetnik Jošt Franko v Mali galeriji Cankarjevega doma predstavlja izsek iz svojega umetniškega delovanja v zadnjih dveh letih, ko je na njegovih raziskovalnih poteh po Balkanu nastala vrsta angažiranih del.
V newyorškem Metropolitanskem muzeju so po več kot dveletni prenovi, v sklopu katere so uredili novo streho in strešna okna, za javnost spet odprli več kot 20 sob, kjer domujejo dela starih evropskih mojstrov.
Če ne ravno prvo, pa je bilo verjetno najpomenljivejše srečanje Rudolfa II. z umetnostjo beneškega slikarja Tiziana na dvoru strica Filipa II.
V jesenskih dneh leta 1541 je Michelangelo odložil čopič in po petih letih končal poslikavo Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli.
Cesar Rudolf II. je redno na italijanske dvore pošiljal enega svojih najljubših slikarjev, Hansa von Aachna, ki je tja prišel z jasno prošnjo: ogledati si je želel njihove zbirke, da bi naslikal portrete princes, potencialnih cesarjevih nevest.
Intermedijski festival Pixxelpoint, ki se je tokrat primoran v celoti preseliti na svet, letošnjo izvedbo posveča predstavitvi drugih slovenskih festivalov, ki tako kot sam Pixxelpoint delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.
Ljubljansko galerijo Kresija so naselile nenavadne pojave: Nagačenci so križanci med trofejami fantastičnih bitij in doprsji grotesknih likov. V času trajanja ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 jih lahko vidite skozi okna galerije z ulice.
Da bi v teh nenavadnih časih v mesto prinesla malce veselja, je umetnica Mankica Kranjec na ogled postavila 36 izbranih fotografij srčkov, ki se pojavljajo na popolnoma vsakdanjih mestih in v vsakdanjih oblikah.
V Künstlerhausu na Dunaju danes odpirajo razstavo, na kateri sodeluje šestnajst umetnic iz Slovenije in Avstrije. Pripravili so jo skupaj z Mestno galerijo Ljubljana.
Med umetninami Ptujskega gradu najdemo 17 slik, ki so sicer del morda manj pomembne serije, zato pa dragocene pripovedovalke o obdobju, "ko je bila Evropa zaradi plemiških povezav mnogo bolj združena, kot si to lahko zamišljamo iz današnje perspektive".
Neveljaven email naslov
