Razstava je plod sodelovanja treh ustanov: Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Nacionalnega muzeja moderne umetnosti Zagreb (Moderne galerije) in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.

Kustosinji razstave sta Asta Vrečko in Dajana Vlaisavljević. Razstava bo na ogled od 20. aprila do 20. junija v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti (Moderni galeriji) v Zagrebu, ob njej pa bo izšel hrvaško-angleški katalog. Jeseni bo v spremenjeni obliki na ogled tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Dinamična sodelovanja med umetniki
Hrvaška in Slovenija sta bili več stoletij znotraj istih državnih meja, zato so bili umetnostni stiki pogosti. Umetniška in kulturna sodelovanja so postala še intenzivnejša po ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije, ko je Zagreb postal osrednje kulturno in izobraževalno središče, kjer je delovala edina likovna akademija v kraljevini.

Akademija je bila sicer ustanovljena že leta 1907, a se je v novi državi njen pomen močno povečal. Njen rektor je postal eden najbolj znanih in priljubljenih jugoslovanskih likovnih umetnikov Ivan Meštrović in akademija se je po kakovosti izobraževanja lahko primerjala s podobnimi evropskimi ustanovami.

Na zagrebški likovni akademiji je v obdobju med vojnama študiralo skoraj sto slovenskih umetnikov in umetnic, mnogi izmed njih so nato delovali kot slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci in teoretiki ter tudi kot prvi profesorji Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljene leta 1945. Med umetniki zagrebške akademije so se spletla trajna prijateljstva, nekdanji profesorji in študentje so postali kolegi, nekdanji sošolci sodelavci, umetniki in umetnice so skupaj razstavljali, delovali v društvih, zasedali v odborih in oblikovali tako predvojno kot tudi povojno kulturo in umetnost.

Slovita imena iz likovnega sveta
Kustosinji sta na razstavo umestili več kot sto slikarskih in kiparskih del ter grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov, nekdanjih študentov zagrebške likovne akademije. Med drugim bodo na ogled dela Gabrijela Stupice, Zorana Mušiča, Zorana Didka, Franceta Pavlovca, Marija Preglja, Maksima Sedeja, Mihe Maleša, Nikolaja Pirnata, Franceta Goršeta, Franceta Miheliča in Zdenka Kalina. Nekatera dela so bila na razstavah v Zagrebu že v obdobju med obema vojnama, tako da se po več kot osemdesetih letih vračajo v hrvaško prestolnico.

Umetniška dela slovenskih avtorjev in avtoric bodo predstavljena skupaj z deli njihovih hrvaških kolegov Antuna Motike, Otona Postružnika, Marijana Detonija, Frana Šimunovića, Slavka Kopača in profesorjev Ljube Babića, Vladimira Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglie in drugih.

Poleg del iz zbirk Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) in Galerije Božidar Jakac bodo razstavljena dela še iz petnajstih slovenskih in hrvaških javnih institucij, številnih zasebnih zbirk in arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.

Ob razstavi bo izšel katalog z besedili direktorja Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) Branka Franceschija in direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića ter umetnostnih zgodovinark Aste Vrečko, muzejske svetnice Dajane Vlaisavljević, Adriane Novina, vodje arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, in Brede Ilich Klančnik, upokojene višje muzejske svetnice Moderne galerije v Ljubljani. Katalog je oblikovala Ana Zubić.