Rumeno-rožnati avtoportret (Selbstbildnis gelb-rosa), ki je bil v zasebni lasti vse od nastanka leta 1943, prikazuje umetnika med nizozemskim izgnanstvom iz nacistične Nemčije. Identiteta novega lastnika ni javno znana, bo pa moral – z vsemi pristojbinami – za umetnino odšteti 23,2 milijona evrov.
Dražba, kakršne v Nemčiji še ni bilo
Beckmann je bil v času nastanka slike v petdesetih, kar pomeni, da se je upodobil mlajšega, kot je bil. Najprej jo je podaril svoji soprogi Mathilde, znani kot Quappi, ki jo je imela v lasti do svoje smrti leta 1986. Slika je bila nato desetletja del zasebne švicarske zbirke. V javnosti ni bila na ogled vse od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. "Na nemškem dražbenem trgu vse od leta 1945 ni bilo primerljivega umetniškega dela," je pred prodajo poudarila direktorica in partnerica berlinske dražbene hiše Grisebach Micaela Kapitzky.
Beckmannovo ustvarjalno obdobje na Nizozemskem zaznamuje dvoje: olajšanje, ker je pobegnil iz nacistične Nemčije, in tudi frustracija, ker je moral zapustiti svojo domovino, ta ambivalenca pa se na presenetljiv način odraža tudi v Rumeno-rožnatem avtoportretu.
Preventivna zaščita pred paradižnikovo juho in barvo
Slika je bila teden dni pred prodajo na javnem predogledu v "Vili Griesbach" v Berlinu. Zato so jo zaščitili s steklom, da bi jo zavarovali pred morebitnim vandalizmom podnebnih aktivistov, ki so se v zadnjih mesecih načrtno lotili akcij, pri katerih so v ospredju različna umetniška dela.
Domovina, v katero se nikoli ni vrnil
Beckmann je v svoji karieri ustvaril več avtoportretov, po katerih je med zbiratelji izjemno povpraševanje, čeprav se le redko pojavljajo na dražbah. Delo, o katerem teče beseda danes, je nenavadno zaradi nekonvencionalne izbire živih barv. Rumena halja s krznenim ovratnikom je referenca na to, čemur je Beckmann rekel lik "umetnika kralja", in tako izrazil svojo umetniško suverenost v času, ko pogosto ni mogel vplivati na svoje okoliščine.
Beckmann se je v Amsterdam preselil leta 1937, potem ko je slišal Hitlerjevo obsodbo "degeneriranih" umetnikov. Oblasti so pozneje iz različnih muzejev zasegle več kot 500 njegovih del. Z Mathilde se nista nikoli vrnila v Nemčijo: preselila sta se v ZDA, kjer je umetnik leta 1950 umrl. Desetletje med vojno, ki ga je preživel v svojem amsterdamskem ateljeju, je bilo najplodovitejše v njegovi karieri.
Dražba je dosedanji nemški rekord podrla za več kot 10 milijonov evrov: doslej najvišji izkupiček v Nemčiji je bil 9,5 milijona evrov. Za takšno vsoto je lani dražbena hiša v Stuttgartu prodala bronasti kipec, ki ga je kitajski cesar podaril svoji konkubini leta 1473.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje