Razstava v slovenskem paviljonu bo vključevala dela, ustvarjena v tem tisočletju. Komisar razstave je direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič, kustos Robert Simonišek. Avtor se današnjega odprtja paviljona ni udeležil.

V paviljonu z mivko na tleh je na ogled trinajst Jakšetovih del z naslovi v angleškem in italijanskem jeziku. Med drugim so na ogled olji na platnu iz leta 2010 in 2016 z naslovom Rekonvalescenca in Rdeči dim ter Vrnitev na kraj zločina (2010–13), mešana tehnika na papirju na platnu.

Slovenski paviljon je uradno odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. V izjavi za STA je dejal, da je izredno prijetno presenečen nad imenitno postavljeno razstavo Marka Jakšeta, ki odgovarja izzivom letošnjega bienala.

Nagovarja ljudi, da se ustavijo, razmislijo

"Slovenska razstava nagovarja vsakega obiskovalca k razmisleku, da se ustavi, da si skrbno in natančno pogleda surrealistični miselni svet, ki je pripovedni." Izbira Marka Jakšeta tudi sovpada z glavno temo letošnjega bienala Mleko sanj, ki "nagovarja ljudi, da se ustavijo, razmislijo, kje so, in uskladijo realnost in irealnost tega sveta v svoji glavi in dejansko se zavedajo svoje pozicije", je še povedal minister Simoniti.

Sorodna novica Ženske na beneškem bienalu prvič v večini. Posebna razstava za Ukrajino.

Komisar Vaupotič je za STA glede izbire slovenskega predstavnika dejal, da šlo predvsem za to, da poiščejo najboljšega predstavnika, ki idealno deluje z glavno letošnjo temo in samim bienalom in je tudi v dialogu s temo bienala; surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim.

"Entiteto, ki jo moramo danes vzeti resno in kot celoto. Gre tudi za vprašanje medijskih podob. Marko Jakše je dejansko v slikarskem mediju še vedno aktualen za naše razumevanje neke poplave slik. Na slikah imamo različne svetove, in ne samo zgodbo. V vsaki od teh slik najdemo več ravni, niso pa stvari postavljene v eno celovito zgodbo. Gre za posamezna dela, ki vsako na neki način govori o današnjem svetu in smislu podobe današnjega sveta," je še pojasnil Vaupotič.

"Gre vedno za raziskovanje smisla na področju likovnega, in to je tisto, kar na beneškem bienalu iščemo, in mislim, da je naš paviljon podal odgovor na to," je še ocenil Vaupotič. Razstava ima naslov Brez gospodarja, kar nekako nakazuje, da Jakše ne priznava avtoritet, in to na zelo različnih ravneh, od slikarskega, kjer išče svojstvenost in izvirnost, do načina življenja, v katerem se izogiba institucijam, ki definirajo področje vizualne umetnosti, je o pomenu Jakšetovih slik dejal Simonišek.

Način njegovega bivanja, kako je v sozvočju z naravo in ljudmi, kako se izolira v svoje okolje, je zelo v sozvočju z naslovom letošnje razstave, je še dodal. Za razstavo je izbral Jakšetova dela iz zadnjih 12 let, ki so se "harmonično stopila s samim prostorom in njegovimi značilnostmi", je dodal kustos.

Komisar slovenskega paviljona Vaupotič je spomnil, da je fokus letošnjega bienala ustvarjanje britansko-mehiške umetnice Leonore Carrington, kjer gre za celostno povezovanje umetnostnih medijev, od otroške slikanice do romanov, a je pomembneje to, da se vsi soočamo z osrednjimi vprašanji, ki jih zastavlja kustosinja glavne razstave letošnjega bienala Cecilie Alemani.

Producenta projekta sta Moderna galerija in kulturno izobraževalno društvo Kibla. Postavitev paviljona in oblikovanje razstave je delo arhitektov Matea Eiletza in Claudie Ortigas.

Katalog razstave je oblikovala Jagoda Jejčič. Pod fotografije slik se podpisuje Dejan Habicht. Za videopredstavitev je poskrbel Gorazd Krnc. Pri postavitvi spletne strani so sodelovali Jaka Železnikar, Narvika Bovcon ter Ana Korenina in Borut Kovačec.

Akademski slikar Marko Jakše, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2015, s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. Od začetka ustvarjalne poti se intenzivno posveča izključno slikarskemu mediju in znotraj tega raziskuje svoje specifične poudarke. Je izjemno samosvoj in sugestiven umetnik. Jakšetov likovni izraz je celovit, večpomenski in nezvedljiv na razumsko ubesedene koncepte, so zapisali na spletni strani Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti.

Za javnost bienale odprt od sobote naprej
Letošnji beneški bienale z glavno razstavo Mleko sanj se za javnost odpira v soboto, ko bodo tudi podelili nagrade. Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo na ogled do 27. novembra. Prvič v zgodovini bienala ženske na glavni razstavi predstavljajo večino.