Zaradi vojne v Ukrajini so svojo udeležbo odpovedali ruski umetniki, vodstvo pa je posebno razstavo namenilo ukrajinski umetnosti, nastali v času vojne, da bi s tem pripomogla k dvigu zavesti v svetu proti vojni.
V dolgi zgodovini bienala so ga od leta 1895 odpovedali le med obema vojnama, lani so ga morali zaradi pandemije novega koronavirusa preložiti za leto dni. Vendar razstava ni ravno simbol vrnitve v normalno življenje, opozarja kustosinja osrednje razstave Cecilia Alemani, temveč bolj rezultat skupnega truda, ki se zdi skoraj čudežen.
V takšnih časih nam lahko umetnost predstavi nove načine sobivanja. Razstava Mleko sanj tudi ni razstava o pandemiji, poudarja, vendar neizogibno zaznamuje pretrese našega časa. V takšnih časih, kot jasno kaže zgodovina beneškega bienala, nam lahko umetnost in umetniki pomagajo predstavljati nove načine sobivanja in neskončne nove možnosti preobrazbe, meni kustosinja razstave.
Naslov za postavitev si je Cecilia Alemani izposodila pri knjigi Leonore Carrington (1917–2011), ki opisuje čarobni svet, kjer se življenje skozi prizmo domišljije nenehno na novo predstavlja. To je svet, kjer se lahko vsak spremeni, preobrazi, postane nekaj ali nekdo drug; osvobojen svet, poln možnosti. Toda to je tudi alegorija stoletja, ki je povzročilo nevzdržen pritisk na samo definicijo jaza, o zasnovi razstave piše kustosinja Cecilia Alemani.
Obiskovalci bodo med sprehodom po razstavi naleteli na pet manjših zgodovinskih odsekov, nekakšnih časovnih kapsul, ki predstavljajo miniaturna ozvezdja umetnin, najdenih predmetov in dokumentov, združenih za raziskovanje določenih ključnih tem.
Prva od petih časovnih kapsul predstavlja dela umetnic zgodovinskih avantgardnih gibanj, kot so Eileen Agar, Leonora Carrington, Claude Cahun, Leonor Fini, Ithell Colquhoun, Lois Mailou Jones, Carol Rama, Augusta Savage, Dorothea Tanning in Remedios Varo. V Arsenalu se razstava začne s kubansko umetnico Belkis Ayon, ki se opira na afrokubansko tradicijo in slika namišljeno matriarhalno družbo. Zadnja časovna kapsula je posvečena kiborgu in predstavlja umetnike, ki so delovali v 20. stoletju in so predstavljali nova zlitja človeškega in umetnega kot znanilcev postčloveške, postspolne prihodnosti.
V razstavo je vključenih 213 umetnikov iz 58 držav, od tega jih 180 na tej mednarodni razstavi sodeluje prvič. Skupno je na ogled 1433 del in predmetov, 80 projektov so umetniki zasnovali posebej za beneški bienale. Prvič v več kot 120-letni zgodovini beneškega bienala so večino razstavljenih del ustvarile ženske in spolno neopredeljeni umetniki. Z izborom je kustosinja želela odraziti mednarodno umetniško sceno, polno ustvarjalnega vrenja in novega razmisleka o osrednjem mestu človeka v zgodovini umetnosti in sodobni kulturi.
Proti vojni in vsem, kar ji sledi
Bienale se odpira v času, ko v Ukrajini divja vojna, zato se je vodstvo odločilo, da predstavi tudi izbor ukrajinske umetnosti, nastale v času vojne. Predstavitev so si zamislili kot Ukrajinski trg, ki so ga pripravili kuratorji ukrajinskega paviljona na bienalu (Boris Filonenko, Lizaveta German in Marjia Lanko) v sodelovanju z Ukrajinskim umetniškim skladom za pomoč (UEAF) in fundacijo ukrajinskega oligarha Viktorja Pinčuka.
Ukrajinski trg, instalacijo na prostem, ki jo je zasnovala ukrajinska arhitektka Dana Kosmina, skuša dati glas ukrajinskim umetnikom in umetniški skupnosti Ukrajine ter drugih držav kot znamenje solidarnosti z ukrajinskim narodom po ruskem napadu na Ukrajino ter ustvariti prostor za razpravo, pogovor in podporo ukrajinski kulturi.
Po besedah predsednika beneškega bienala Roberta Cicutta je namenjena dvigu zavesti v svetu proti vojni in vsem, kar ji sledi.
Prav zaradi ruskega napada na Ukrajino na beneškem bienalu letos ne bo ruskega paviljona, saj so kustosinja in umetniki paviljona odstopili s svojih funkcij in s tem odpovedali udeležbo na 59. beneškem bienalu. Vodstvo bienala je izrazilo solidarnost z njihovo odločitvijo.
Bienale je že odprl vrata za kritike, medije in druge obiskovalce, za širšo javnost pa se odpira v soboto, ko bodo podelili tudi nagrade. Mednarodna žirija pod vodstvom ameriške kustosinje Adrienne Edwards bo podelila zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon, za najboljše delo na glavni razstavi in srebrnega leva za mladi up. Žirija lahko podeli tudi posebno omembo za paviljon in dve posebni omembi umetnikov z glavne razstave Mleko sanj.
Slovenija v svojem paviljonu letos predstavlja slikarja Marka Jakšeta z razstavo Brez gospodarja, ki vključuje platna iz različnih slikarjevih obdobij. Komisar slovenske predstavitve je direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič, kustos Robert Simonišek.
Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo na ogled do 27. novembra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje