Razstava Marka Jakšeta, naslovljena Blizu ... bliže ... še bliže, je v prostoru za umetnost KiBela v Mariboru na ogled do 15. marca.
Kuratorka razstave Nina Šardi je Jakšeta označila za slikarskega magika in džina, ki "potuje skozi prostor in čas in prinaša slike, ki nosijo sporočilnost od drugod, v nam tujem jeziku, a kljub temu toliko bližnjem, da je naš, tukaj in zdaj".
Domiselnost simbolistične, fantazijske in pripovedne mistike
Slikar je po besedah kuratorke "pristni nabiralec in katalizator presunljivih lepot in strahot celostnega cikla življenjske lepote in vesoljnega kolesja. Slikarsko zaobjema in osvobaja z velikim belim lokom, ki se večno polaga in zlaga v neskončno dvigajočo spiralo, v vseh veličastnih ciklih, kjer se srečujemo vedno pri stičiščih zvezdnih vrzeli, ki nam razširjajo pogled in obstoj."
Za Jakšetove slike je značilno prepletanje motivov "od naravne in živalske vegetacije do srednjeveških obličij, svetovljanskih kostumografskih razsežnosti, spojev predmetnih objektov, elementarnih zemeljskih in surrealističnih mest in krajev, brezčasnih protagonistov, kreatur in bitij. Nekje vsekakor obstajajo, če ne drugje, v svobodni domišljiji," je še mogoče prebrati v galerijskem listu.
Umetnikovi metafizični svetovi so "z imenitnostjo slikarske premetenosti in s spretnostjo lastnega slikarstva, ustvarjalne čvrstosti, domišljijske zvitosti, direktnosti in drznosti, velikopoteznosti premera platen in domiselnosti simbolistične, fantazijske, pripovedne mistike" sestavljeni iz karakterističnega in dovršenega slikarskega sloga, "barvno konturnih blagostanj in prostorsko ustvarjenih krajev angelskega nadrealizma", še piše v napovedi razstave.
Nuja po prenovi je akutna, da kar žge … jaz pa sem nestrpen ko hudir! Dan je svež in bleščeč, žarki skozi lipino krošnjo bliskajo kot kristali, sonce se mi reži naravnost v nos … Oprosti, ampak to res ni dan, kakršnega bi lahko preživel v ateljeju, med zidovi!
Ljubljenec občinstva in kritike, ki ne mara medijske pozornosti
Marko Jakše (1959, Ljubljana) je leta 1987 je diplomiral pri Metki Kraševec na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1993 se je odločil za selitev iz mesta na deželo ter tako še danes živi in dela kot svobodni umetnik v zaselku Mohorje v Občini Velike Lašče. Vseskozi se posveča izključno slikarskemu mediju in znotraj tega raziskuje svoje specifične poudarke. S svojimi prepoznavnimi figuralnimi in krajinskimi motivi je ustvaril skrivnosten likovni univerzum. Znano je tudi, da se nerad izpostavlja javnosti in medijem.
Jakše je v Mariboru prvič razstavljal leta 1996, in sicer najprej v Pekarni Magdalenske mreže, nato še v Umetnostni galeriji Maribor (UGM). V Kibli se je prvič predstavil dve leti pozneje, kjer je z razstavo Nojeva barka tako rekoč postavil temeljni kamen njene galerije KiBela. "Lahko bi rekli, da je od takrat pravi 'Mariborc'. Sicer nesporni ljubljenec publike in kritike je upornik 'z razlogom' proti vzpostavljenim sistemom, saj meni, da siromašijo umetnost in ji odvzemajo njen osnovni postulat, svobodo," so v napovedi tokratne razstave zapisali v Kibli. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2022 je bil slovenski predstavnik na 59. beneškem bienalu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje