V galeriji Centra za ilustracijo vrata odpira razstava Biba buba baja. Postavitev z izborom publikacij in ilustracij z vidika sodobne umetnosti predstavi otroka druge polovice 20. stoletja, pa tudi izbrane ustvarjalke za otroke v Sloveniji in republikah nekdanje Jugoslavije.

Na otrocih, ki bodo gradili (socialistično) družbo, je stal svet
Razstava, ki jo spremljajo filmski in pedagoški program ter predavanja, je nastala v sodelovanju z Inštitutom za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Po besedah raziskovalke s tega inštituta Katje Kobolt razstava izhaja iz raziskovanja: projekt prinaša podobe otrok povojnega časa, ko so otroci in mladi predstavljali polovico takratnega prebivalstva. Tedanja socialistična in revolucionarna družba je zato v svoji prenovitveni politiki zelo veliko stavila na mlade.

Po grozotah druge svetovne vojne in odločnem boju za svobodo v okviru NOB-ja je ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju pomembno vplivala na obnovo in načine razvoja povojne družbe, tako doma kot po svetu. "Stoletje otroka" je sovpadlo s stoletjem knjige. Knjige, revije, časopisi ter z njimi ilustracije so otroke spremljali skozi odraščanje.

Demokratizacija sveta umetnosti
V književno kot tudi ilustratorsko delo je bila v času nekdanje Jugoslavije vključena zelo široka mreža kulturnih delavk in delavcev, ki je v povojnem obdobju vzpostavila književnost za otroke kot platformo tudi za družbeno in politično homogenizacijo, je pojasnila raziskovalka, ki je razstavo zasnovala skupaj s kustosinjo Mašo Žekš.

Prav ustvarjalnost za otroke (in z njimi) je bila torej tista, ki je z besedo, zvokom, sliko, lutkami ali gibom na široko odprla vrata v svet umetnosti tudi tistim, ki so jim bila prej večinoma zaprta: ženskam in otrokom širokih ljudskih množic.

Na razstavi so na ogled posamezne originalne ilustracije ilustratork kot tudi periodika – stare otroške revije iz vseh obdobij, od začetnih povojnih pa vse do izdaj v 90. letih. Nekatere revije so pridobili iz zasebnih zbirk, večino knjig in periodike pa so si izposodili iz Mestne knjižnice Ljubljana, Narodne in univerzitetne knjižnice ali Slovanske knjižnice, pa tudi širše iz nekdanjih republik Jugoslavije.

Razstava je zasnovana po posameznih tematskih sklopih. Začne se s sklopom, ki predstavi vojno in povojno obdobje, nadaljuje s sklopom Od Cicibana do pionirja, v drugem razstavnem prostoru pa so predstavljeni družinsko okolje, načini bivanja, modernizacija, gradnja blokov, urbanizacija, pa tudi pogled v vesolje. Razstava se konča z domišljijskim svetom in pravljicami.

Razstavo spremlja program za odrasle, otroke in šolske skupine.

Poglobljene analize in tematska filmska spremljava
Umetnostna zgodovinarka in vodja Grafične zbirke Narodne biblioteke Srbije Gorana Stevanović bo 30. maja na predavanju osvetlila ilustratorsko delo umetnic iz časa po drugi svetovni vojni, Ljubice Cuce Sokić in Bosiljke Bose Kićevac. 4. junija bo bibliotekarka in pedagoginja Barbara Hanuš predavala o načinih spodbujanja večjezičnosti pri predšolskih otrocih in učencih. O partizanski grafiki in povojni ilustraciji bo 12. junija predavala umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in literatka Tatjana Pregl Kobe.

V filmskem delu, ki so ga pripravili s Slovensko kinoteko, bodo ponudili tri sklope projekcij. Na ogled bodo manj znani filmi iz tistega časa, kot so Mladina gradi Franceta Štiglica, hrvaški film Izgubljeni svinčnik, ki ga je režiral Fedor Škubonja, in Skrivnosti starega podstrešja v režiji Vladimirja Tadeja.