Kustosinja razstave Urška Repar pravi, da so se za razstavo odločili, ker so želeli ta čas koronavirusa zaznamovati, in to iz perspektive žensk, torej osvetliti, kako so te okoliščine vplivale nanje.

Po besedah Urške Repar so poleg tega s tem odprli vprašanje spolne nevtralnosti muzejskih razstav. Čeprav imajo večinoma občutek, da prikazujejo zgodbo obeh spolov, jih večinoma, vsaj zgodovinske, sestavlja gradivo, ki so ga uporabljali oz. ustvarili moški, in pripoveduje njihovo zgodbo.

"Pri naši razstavi smo zato poudarili, da ni spolno nevtralna. Želeli smo prikazati, kar zelo raznolike in večinoma vsakdanje predmete povezuje v skupno zgodbo, ter da gre za predmete, ki so jih uporabljale in tudi izbrale za razstavo ženske. Ti predmeti pa spadajo v neki določen čas in določene okoliščine," je dejala.

K sodelovanju pri ustvarjanju spletne razstave so povabili ženske, da prispevajo predmete, fotografije, zgodbe, ki pričajo o tem, kako so doživele čas korone in spremembe, ki jih je prinesel v njihovo življenje. Kako so se spremenile njihove naloge, vloga, doživljanje sebe. Po besedah Urške Repar je prispelo lepo število zelo raznolikega gradiva, ki odraža ta čas. Z opisi, ki zbrano gradivo osmislijo in ga povežejo v celoto, so ga danes objavili na spletni strani muzeja, kjer bo na ogled do preklica.

Zgodbe žensk, predvsem lokalne
Predstava Biti ženska v času korone je del projekta Ženske stopinjiCe, v okviru katerega so začeli v Muzeju novejše zgodovine Celje raziskovati zgodbe žensk, predvsem lokalne, pa tudi splošne tematike, povezane z njimi. Prvi rezultat tega projekta je spletna razstava, v prihodnjih dneh načrtujejo še dva tematska sprehoda skozi Celje, v prihodnje pa več drugih dogodkov.