V razstavljenem opusu, ki ga na ogled postavljajo ob umetnikovi 80-letnici, Čobal premišljuje o razlikah med dvema ustvarjalnima svetovoma – analognim in digitalnim. Razstava Analogno 1968 – Digitalno 2022 bo odprta do 22. oktobra.

Čobal se ob tej priložnosti vrača k svojim grafičnim začetkom, litografijam, s katerimi se je javnosti prvič predstavil leta 1967 prav v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž, katerega naslednik je UGM Studio. Takrat je takoj doživel opazen uspeh.

Ker gre za enega od pionirjev ustvarjanja na področju računalniške grafike pri nas, ni naključje, da je svoje zgodnje grafike digitaliziral in jih računalniško spreminjal ter iz množice opcij sestavljal kompleksne nove palimpseste. Avtor na poglobljen, a zabaven način primerja izbrana svetova in se sprašuje o razlikah in potencialih dveh ustvarjalnih principov od materialnih specifik samega ustvarjalnega procesa do percepcije in simbolne vrednosti grafike, pišejo v galeriji.

"V nasprotju z litografijo, kjer je treba litografski kamen dokončno definirati z grafičnimi postopki, poznejše intervencije pa so omejene, nove digitalne vizualizacije, ki so nadgrajevale ali razgrajevale osnovni grafični zapis, ponujajo neskončne možnosti intervencij. Razstava v svoji zasnovi sooči dva svetova, dva tehnološka postopka: litografijo in možnostjo, ki jo nudijo računalniška orodja," razmišlja umetnik Bogdan Čobal.

Razstava predstavlja nove računalniško generirane aplikacije ter litografije ciklov Zlom gibanja, Onemeli vitraji, Žejna zemlja in V jedru, ki jih je avtor prvič razstavil v 60. letih. Te so nastale pod idejnimi izhodišči novinarja in publicista Jogija Ramačarake, kot jih razlaga v knjigi Filozofija joge in orientalski okultizem.

Bogdan Čobal se je rodil leta 1942 v Zrenjaninu v Srbiji. Opus umetnika, ki spada med vidnejše likovne ustvarjalce druge polovice 20. stoletja v Sloveniji, sestavljajo grafike v tehnikah globokega in ploskega tiska, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu.

V raziskovanju in ustvarjanju se posveča problemom součinkovanja prostora, svetlobe in barve. V svojem delu se ukvarja tako s prostorom na sliki kot s prostorom, v katerem so razstavljena njegova dela. Svoje razstave z računalniško simulacijo zasnuje sam, s čimer tudi razstavni prostor postane njegovo umetniško delo.