Avtorica skozi risbe, grafike in videe na eni strani razkriva intenzivno stopnjevanje moči represivnih organov v okviru militarizacije državnega aparata pod pretvezo zagotavljanja varnosti (izključljive, seveda) v času begunske krize, na drugi pa opozarja na to, da je tako v kolektivni kot tudi individualni zavesti empatija do trpljenja in izkoriščanja drugega skupaj z zgodovinskim spominom kratkega veka.

Naslov razstave Briga me za konec sveta/I am not bothered with the end of the world, ki jo bodo odprli drevi ob 19.00 v razstavnem prostoru artKIT-a (Glavni trg 14, Maribor), ironično zaokroža nabor razstavljenih del in neposredno nagovarja posameznika kot dejavnega sooblikovalca družbene in politične realnosti, ki pa vse prepogosto zapade v politično apatijo.

Namreč prav ti vzvodi političnega in ekonomskega sistema, ki poganjajo strukturne procese diferenciacije, diskriminacije in izkoriščanja, posameznika obenem tudi nevtralizirajo. Posledično se kot družba vse bolj utapljamo v ravnodušnosti do družbenih neenakosti, upadu solidarnosti in razkroju humanističnih in demokratičnih vrednot, je o razstavi, ki bo na ogled do 9. marca, zapisala kuratorka Živa Kleindienst.