Kot pravi strokovni svetovalec razstave, arheolog Andrej Gaspari, je razstava namenjena radovednežem.
Tokrat je prvič postavljena v tujini
Razstava Ideja – Znanost in tehnologija antične Grčije je nastala v sodelovanju z Znanstvenim centrom in tehnološkim muzejem NOESIS iz Soluna. Kot je na predstavitvi pred odprtjem povedala vodja razstavnega programa CD-ja Nina Pirnat Spahić, je bil ta velikopotezni projekt od vsega začetka zamišljen kot potujoča razstava, a tokrat je prvič postavljena v tujini.
Mihail Sigalas iz NOESIS-a je dejal, da je njihov namen širjenje vedenja o grški znanosti in tehnologiji med ljudmi in boljše razumevanje dosežkov antične Grčije. Upajo, je dodal generalni direktor omenjenega centra in muzeja Thanassis Kontonikolaou, da bodo dobili priložnost razstavo predstaviti še drugje po Evropi in svetu.
Za radovedne ljudi ...
Predstojnik oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Andrej Gaspari je ob pripravi gradiva za razstavo – bedel je nad strokovnostjo in ustreznostjo prevodov, ki sta jih zagotovili Anina Oblak in delno Meta Osredkar, lektorsko delo pa je opravila Sonja Košmrlj – ugotovil, da se človek ves čas uči in da je razstava pravzaprav narejena za radovedne ljudi.
Po Gasparijevem prepričanju na najboljši mogoč način kaže, kako nesmiselne so različne delitve na humanistiko, tehnologijo, tehnične in naravoslovne študije. Vse to je tako prepleteno, da o interdisciplinarnosti sploh ne moremo govoriti, je dejal arheolog, ki ga zgodovina tehnologije zelo zanima, med drugim se je ukvarjal z antično ladjedelniško tehnologijo, mostovi, infrastrukturo in hidravličnimi študijami. "Ima izjemno dobro grafično podobo, vsebinsko je prečiščena in ni plitva," je povabil na ogled.
Razstava v Solunu je imela po pojasnilih Nine Pirnat Spahić povsem drugačen, zlasti prostorski videz. Prostorsko umestitev v Galerijo Cankarjevega doma in Dvorano Duše Počkaj je z grškimi kolegi pod vodstvom Leonidasa Gymnopoulosa izvedla arhitektka Katarina Štok Pretnar. Ob razstavi je izšla več kot 200 strani dolga slovenska različica kataloga, ki je za zdaj na voljo le v elektronski obliki. Po razstavi vodi dvojezična knjižica, kmalu pa bo na voljo še aplikacija.
Razstava, ki jo bo zvečer odprl minister za kulturo Zoran Poznič in bo na ogled do 1. marca 2020, je razdeljena na več tematskih sklopov. Med znanstvenimi disciplinami izpostavlja matematiko, fiziko, astronomijo in medicino, na področju tehnologije pa predstavlja dosežke v inženirstvu, ladjedelništvu, arhitekturi, telekomunikacijah, hidravliki ter razvoju avtomatov in merilnih naprav.
3D-animacije, makete in replike starodavnih naprav
"Razstava je slikovno in vsebinsko izjemno bogata, nadgrajena z gibljivimi slikami, 3D-animacijami, maketami ter replikami starodavnih naprav in interaktivnimi aplikacijami," je pojasnila Pirnat Spahić.
Posebej zanimivi sklopi razstave so po navedbah CD-ja arhitektura z gradbeno tehnologijo, matematika oz. geometrija z arhimedskimi telesi in Pitagorovim izrekom, mehanika z Arhimedovim vijakom, telekomunikacije s hidravličnim telegrafom, astronomija s slovitim mehanizmom z otoka Antikitera, premično avtomatično gledališče ter glasba s hidravlisom ali vodnimi orglami.
Festival Na Olimpu
Vsebinska kompleksnost razstave je ponudila možnost za zelo pester spremljevalni program, naslovljen Festival Na Olimpu. Že v četrtek bo o starogrških avtomatih v Cankarjevem domu predaval profesor z Nacionalne tehnične univerze v Atenah Theodosioss Tassios. Decembra pa denimo pesnik Anastassis Vistonitis pripravlja literarni večer.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje