Tokratna razstava Roberto Kusterle: Cartacei & Echo, ki so jo odprli danes v galeriji Photon, predstavlja izbor fotografij iz dveh fotografskih ciklov, nastalih v zadnjih letih.
V delih iz cikla Podobe na papirju/Cartacei vizualno staplja podobe človeških figur in arhivskih papirjev z različnimi poškodbami, ki se plastijo druga na drugi, tako da se tekstura kože preliva v papir. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir. Igra z gledalčevo percepcijo je jasno razvidna tudi v drugem fotografskem sklopu Odmev/Echo, v katerem bližnje posnetke skalnih gmot preoblikuje v nekakšne fiktivne gorske krajine, piše kuratorka razstave Nataša Kovšca.
V ciklu Podobe na papirju so osnova fotografije starih papirjev iz goriškega arhiva z izrazito
poudarjeno površinsko strukturo in poškodbami: raztrganinami, zmečkaninami, prepogibi, odtrganimi robovi, zbledelimi žigi, packami črnila in porumenelimi madeži, ki so posledica dolgotrajnega hranjenja.
Dela sicer jasno prikazujejo dopasne podobe ženskih in moških figur, večinoma premazanih z glino, ki jo Kusterle pojmuje kot prvobitno snov (materia prima).
"Osrednjo pozornost umetnik namenja iskanju barvnega in tonskega ravnotežja med figuralnimi liki in papirnato osnovo, ki ga doseže predvsem z odvzemanjem barv in močnih kontrastov. Tekstura kože in oblačil se na večini posnetkov preliva v papir. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir," opisuje Kovšca.
Posamezna dela se navezujejo tudi na začetke fotografije, zlasti raziskave izumitelja negativa Henryja Foxa Talbota, ki je omogočil razmnoževanje posnetkov. Kusterle je namreč v delih združil pozitive in negative v pare, ki stopnjujejo vizualno napetost, značilno za njegov fotografski izraz.
Igra z gledalčevo percepcijo je evidentna tudi na fotografijah iz cikla Odmev/Echo, ki navidezno prikazujejo nekakšne gorske krajine. Izhodišče del so bili tudi v tem primeru realistični posnetki skalnih gmot in kamnov v kamnolomu, na katerih se je avtor osredotočil
predvsem na prikaz ostro odlomljenih kamnitih robov koničastih oblik in slikovitih tekstur kamnov ter njihovih žil.
Fiktivne podobe so "njegova osebna vizualna pripoved o prehojeni umetniški poti, na kateri (kot slehernik) premaguje številne ovire, napore, utrujenost". Po drugi strani pa upodobitve imaginarnih gorovij – tako kot večina ostalih fotografskih ciklov, v katerih spaja človeško in živalsko/rastlinsko, živo in neživo – simbolizirajo iskanje simbioze z naravo.
Razstava bo na ogled do 10. marca 2023.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje