Na sliko je španska javnost postala pozorna prejšnji teden, ko so jo odnesli iz umetniškega studia v Baskiji in razstavili na letnem madridskem mednarodnem sejmu sodobne umetnosti Arco. Foto: EPA
Na sliko je španska javnost postala pozorna prejšnji teden, ko so jo odnesli iz umetniškega studia v Baskiji in razstavili na letnem madridskem mednarodnem sejmu sodobne umetnosti Arco. Foto: EPA
Detajl Ibarrolove Gernike. Foto: José de la Mano
Detajl Ibarrolove Gernike. Foto: José de la Mano

"Nova pridobitev javnosti oživlja eno najpomembnejših del baskovske umetniške dediščine 20. stoletja," so sporočili iz muzeja. Finančno so nakup opravili s pomočjo baskovske vlade, sveta province Biskaja in mestne hiše v Bilbau. "Ne samo da je slika povezana z zgodovino muzeja, ampak bo tudi znatno obogatila prisotnost Agustina Ibarrole v zbirki," so zapisali.

Picassovi motivi se prepletajo z novimi
V muzeju ugotavljajo, da je bila Gernika precej več kot le poklon slavni Picassovi Guernici: "Na platnu vidite nekatere najbolj ikonične figurativne motive iz Picassovega dela, pa tudi elemente iz samosvojega ustvarjalnega vesolja Ibarrole, na primer geometrijske mreže, ki simbolizirajo njegovo obsodbo ozračja (Francove) diktature in pozive k svobodi."

Baskovski umetnik Agustin Ibarrola je delo naslikal leta 1977 kot del kampanje, s katero bi po dolgem izgnanstvu v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku pridobili Picassovo mojstrovino, verjetno najbolj znano sliko 20. stoletja. Toda, ko se je leta 1981 končno vrnila v domovino na krovu Iberiinega letala, je Guernica končala v Madridu, v Muzeju kraljice Sofie, kjer se nahaja še danes.

O ponovni oživitvi "pozabljene Guernice", ki se razteza čez deset oljnih platen, so v španskih medijih veliko poročali, zdaj pa jo lahko ponovno občudujejo, poroča britanski časnik The Guardian.

Na sliko je španska javnost postala pozorna prejšnji teden, ko so jo odnesli iz umetniškega studia v Baskiji in razstavili na letnem madridskem mednarodnem sejmu sodobne umetnosti Arco.

Po oceni lastnika galerije Joseja de la Mana, ki je naletel na fotografije slike in jo sčasoma pripeljal na Arco, pripoveduje zgodbo o koncu diktature in prehodu Španije v demokracijo po Francovi smrti. Odraža pa tudi izkušnjo zapora in mučenja, ki jo je Ibarrola doživel v režimu.