Na vprašanje, zakaj je razstavo naslovil Ciganjica, Baranja odgovarja, da povsem zavestno provokativno, čeprav, kot je dodal, starejše generacije Romov izraza ne dojemajo kot slabšalnega.

Kot je poudaril avtor, so Rominje v neromskem okolju zadnja desetletja na videz povsem emancipirane in moškim enakopravne, a ta slika ne ustreza realnosti, zato se mu zdi še posebej pomembno temo poudariti. V njegovih razstavljenih delih tako med drugim nakazuje na kršenje telesne in intimne integritete Rominj.

Umetnikova doživeta izkušnja
Širša družba si po njegovih besedah prizadeva za vključenost Romov in poznavanje življenjskih navad in kulture, vendar je treba (tudi) na romsko skupnost pogledati ne le kot na celoto, temveč tudi na vloge, ki jo imajo v skupnosti posamezni deležniki, kot so otroci, odraščajoči, ženske in moški, če želimo skupnost čisto zares razumeti, je poudaril avtor, ki, kot pravi, govori iz izkušenj in lastnega pogleda. Odraščal je v romskem naselju, zato v svojih delih večkrat uporablja motiv romskega.

Marcel Baranja se je rodil leta 1993 v Murski Soboti. Slikarsko nadarjenost, ki ga je v ustvarjanje vodila že osnovni in srednji šoli, je razvijal med študijem arhitekture v Ljubljani. Ustvarja na področju sodobne abstraktne umetnosti, je pa tudi soavtor literarnega prvenca V senci svetlobe ter borec za človekove pravice.