Dela so v resnici nastala leta 2017.

Gre za tri umetniška dela, ki so jih pod lažno datacijo razstavljali v različnih galerijah po svetu, je razkril britanski časopis Guardian. Hirstove prepoznavne skulpture – gre za goloba, morskega psa in govedi v steklenih vitrinah, napolnjenih s formaldehidom – so bile med drugim na ogle v galerijah v Hongkongu, New Yorku, Münchnu, Londonu in Oxfordu. Razstavljena so bila kot umetnikova prelomna dela 90. let, ko je kot eno najbolj zvenečih imen britanske sodobne umetnosti osvojil prestižno Turnerjevo nagrado.

Kot kaže, so vsa tri dela izdelali umetnikovi pomočniki delavnice v Dudbridgeu v Gloucestershireju leta 2017. Dela so bila prvič razstavljena še isto leto v hongkonški izpostavi galerije Gagosian, kjer so razstavo z naslovom Visual Candy and Natural History oglaševali kot predstavitev Hirstovih del iz sredine 90. let 20. stoletja. Med razstavljenimi deli so bila tri prvič na ogled javnosti. Kot pišejo pri Guardianu, zanje niso našli nobenih podatkov pred letom 2017. Neimenovani viri, ki dela dobro poznajo, trdijo, da so starejše datacije napačne, saj da gre za precej mlajša dela, ki so bila prvič predstavljena prav v Hongkongu.

Ob skulpturi z golobom je bila navedena letnica 1999, delo s sopostavljenima kravama z naslovom Kajn in Abel v leto 1994), v treh kosih predstavljeno truplo morskega psa pa pod naslovom Raziskan, razložen in uničen mit pa med letoma 1993–1999. Morski pes je trenutno na ogled v münchenskem Muzeju urbane in sodobne umetnosti, kjer pa je opuščeno leto 1999 in je navedeno zgolj leto 1993. Medtem ko je bilo delo z golobom prodano še v sklopu hongkonške razstave ali takoj po njej, sta deli z govedi in morskim psom med letoma 2018 in 2024 potovali po več muzejih in galerijah po Evropi in ZDA. V sklopu vsake postavitve sta bili razstavljeni ob delih, ki so nastala v 90. letih.

Je ključen trenutek nastanka ali ideje?
V Hirstovem podjetju Science Ltd. so glede datacij pojasnili, da kadar gre za letnice formaldehidnih del, ne pomenijo nujno leta, v katerem so bila izdelana. "Dela v formaldehidu so konceptualne umetnine, datum, ki jih je Damien Hirst navedel zraven, pa pomenijo datum nastanka zamisli. Kot je večkrat jasno odgovoril na vprašanje, kaj je pomembno pri konceptualni umetnosti, zanj to ni fizična stvaritev objekta ali ponovitev njenih delov, ampak namen in ideja samega dela."

Umetnikovi odvetniki: Glede načina datiranja ni pravil
Hirstovi odvetniki so pozneje pojasnili, da umetnik uporablja oba načina datiranja – tako datum zamisli kot same izdelave. "Industrijski standardi ne določajo načina datiranja umetniških del, zlasti kadar gre za konceptualna dela," so zapisali in dodali, da imajo umetniki pravico, da so pri datiranju svojih del nekonsistentni. Več galeristov, strokovnjakov in dražbenih hiš, ki so se v svojem delovanju ukvarjali s Hirstovim delom, pa po navedbah Guardiana trdi, da se umetnikova datiranja navezujejo na leto, ko je umetniško delo fizično izdelano.

Delo z morskim psom je Hirst v videu, ki je leta 2020 nastal ob razstavi v Newport Street Gallery v Londonu opisal kot "idejo o morskem psu iz leta 1993, ki sem jo uresničil šele nekaj let pozneje". Navedel je, da je nastala v približno takšnem času kot takrat, ko je razrezal kravo, ki jo je nato uporabil v slavnem delu Ločena mati in otrok, ki je bilo leta 1993 na ogled na beneškem bienalu. Tudi na objavi v Instagramu je glede razstave navedel, da predstavlja številna dela, ki jih je ustvaril pred letom 2000, vendar pa njegovi odvetniki opozarjajo, da ni prav namigovati, da je umetnik z objavo zavajal občinstvo.

Damien Hirst je s svojo drznostjo na novo začrtal meje sodobne umetnosti. Turnerjevo nagrado je prejel leta 1995. Eno od njegovih znamenitejših del je omenjeno The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living iz leta 1991, 4,3-metrski morski pes v vitrini, ki ga je za 8 milijonov dolarjev kupil milijarder Steve Cohen. Umetnik je pozneje truplo morskega psa, ki je začelo propadati, na stroške zbiralca zamenjal z novim, kar pa je sprožilo razpravo, ali je to še vedno isto delo. Gre za veliko dilemo, je tedaj dejal Hirst. "Umetniki in konservatorji imamo drugačno mnenje glede tega, kaj je pomembno – izvirno delo ali izviren namen. Sam sem konceptualni umetnik, zato menim, da je bistven namen. Gre za isto delo. Vendar komisija bo o tem še dolgo odločala."