Damijan Kracina je naslov razstave 0.22 povzel po računalniškem programu in balistični terminologiji, kar nakazuje različico razstave manjšega obsega, ki je predstavitev in pregled umetnikovih najnovejših del.

Postavitev njegove razstave v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je "kontrast med utesnjenostjo Muzeja čudes, vzdušjem umetnikovega ateljeja in na drugi strani prefinjenostjo galerijske izkušnje bele kocke," piše v napovedi razstave.

Umetnik v svojem ustvarjanju ostaja zvest čudesom narave, ki navdihujejo njegov ustvarjalni um in vodijo njegovo roko zdaj že 20 let, odkar je bil na umetniški rezidenci v Novi Mehiki v ZDA. Ustvarja "heavy metal bio grisaille" bitja, ki imajo težnjo, da se – ko razvijejo najučinkovitejšo prilagodljivo obliko – maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke, je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Jani Pirnat.

Damijan Kracina (Kobarid, 1970) je končal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani ter tam tudi magistriral iz kiparstva in videoumetnosti. Izpopolnjeval se je na rezidencah v Gradcu, New Yorku, na Tamarind Institutu v Albuquerqueju in na ameriškem Santa Fe Art Institutu. Bil je ustanovni član umetniške skupine Provokart in je soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Borut Korošec pa uvaja v kiparstvo (vsaj v slovensko) peno kot nov ustvarjalni material, ki ga kombinira z gladko gradbeno žico. In tako razume svojo delo – ali morda raje ustvarjalno igro – kot grajenje, ki se dotika praznine oziroma praznega prostora. Idealen material za arte povera – ampak zanj je ta material bogat in dragocen, je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.

Pena po umetnika fascinira kot material, ki ni povezan z zgodovino umetnosti in tradicijo ter estetsko sodbo, ki bi bila lahko povezana z njima. Toda v idejni skici za tokratno razstavo je umetnik napisal, da pena zanj "predstavlja najpreprostejšo obliko utelešene svetlobe". Fascinira ga, kako se ta material obnaša, tišina pene, njena nemost. Peno primerja z zlatom, povezuje jo s svetlobo. Povezuje jo tudi z duševnimi procesi, ker je tako prožna, tako neposredno gnetljiva, kot reče, čeprav ne gre za gnetenje, bolj za trganje in sestavljanje. Ampak videti je, da vidi povezavo med to peno in duševnimi procesi v tem, da se lahko oblikovanje takoj prilagaja sprotnim impulzom, da realizacija ne zahteva napora, da se material ne upira, je še zapisal Komelj.

Borut Korošec (Ljubljana, 1968) je študiral na oddelku za kiparstvo na ALUO-ju, kjer je zaključil tudi podiplomski študij. Podiplomski študij je zaključil tudi na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko. Živi in dela v Ljubljani.