Razstavo DK: Trn odpirajo danes v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki in bo na ogled do 20. marca.

Z značilno neposrednostjo in robatostjo starejšega dela DK odstira plasti "vsakovrstnih omamljenosti in pozabe kot varovalu, s pomočjo katere se posameznik odklopi od zunanjega sveta". Tako ob razstavljeni seriji fotografij zapišejo v ljubljanskem multimedijskem kolektivu Strip Core, katerega član je.

Kot trupla, ki jih neprestano naplavlja družbeni red
Čeprav gre za starejša dela, ta v kontekstu današnjih razmer še vedno premorejo aktualnost oz. je v resnici nikoli zares niso izgubila. Dokumentarno serijo sestavlja več deset posnetkov, na katerih so sključene figure ranljivih človeških teles, omahlih pod opojnostjo drog in alkohola. Omamljenci učinkujejo kot trupla, ki jih neprestano naplavlja družbeni red, ob razstavi pišejo v kolektivu. Serija Trn razkriva koreografijo industrializiranega življenja, sodobne apatije in praznine.

Ob fotografijah sestavlja avtorjevo izvirno konceptualno zasnovo niz prostorskih artefaktov, kot so namizni nogomet, ohranjene smeti, cigaretni ogorki in zavržene pločevinke. Ti so iz prehodnih let med 20. in 21. stoletjem na pričujočo razstavo preneseni iz kultnih prostorov na območju AKC Metelkove mesta v Ljubljani, v galerijskem listu piše Boštjan Soklič, ki je s Katerino Mirović kustos razstave.

"Figuralni cikel Trn sestavlja 20 fotografij v velikem formatu, ki nam odstirajo avtorjev luciden pogled na dogodke in protagoniste izrazito specifične underground scene na Metelkovi. Tako v prvem kot drugem galerijskem prostoru so fotografije obnemoglih in omamljenih potrošnikov nočnega življenja iz klubov Metelkove mesta vpete v široke okvirje, ki simbolično ponazarjajo vrata v svet drugačnih zaznav," je še zapisal Soklič.

Projekt Trn je bil zaradi umetniške teže, pomenljivosti in aktualne tematike takoj po svojem nastanku uvrščen na glavno razstavo festivala Noorderlicht v mestu Groningen na Nizozemskem leta 2002. Predstavili so ga tudi na odprtju mednarodnega festivala Refract v Beogradu leta 2006, v Fotogalerie Wien na Dunaju leta 2013 in v več slovenskih krajih.

DK (1970) se v svoji umetniški praksi večinoma poslužuje fotografskega medija in skozi vizualne metafore predstavlja intimne in družbeno angažirane odzive na aktualno družbeno stvarnost. Z zadnjima dvema razstavama v Galeriji Jakopič in Mali galeriji Cankarjevega doma je prešel k abstraktni fotografiji, s katero izziva gledalčevo percepcijo.

Svoje delo predstavlja v različnih kontekstih in razstaviščih v domačem in mednarodnem prostoru. Za svoje delo je prejel delovno štipendijo ministrstva za kulturo in štipendijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.