Razstava, ki je od danes na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca, "discipliniranega raziskovalca prečiščene slikarske govorice v okviru ideološko nevtralnih modernističnih praks ter enega najbolj aktivnih in izrazitih abstraktnih umetnikov, delujočih od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes," piše kustosinja Mateja Podlesnik.

"Kanon modernističnih stilnih načel"
Vrezca se po njenih besedah ni dotaknil stilni pluralizem, ki je nastopil ob izteku tisočletja in sprožil novomedijsko podobotvorje. Ostal je zvest preučevanju in dograjevanju slikarskega jezika, zavezanega izključno barvnemu izrazu in risbi, "zato morda ni odveč omeniti, da je teoretik Miško Šuvaković pred časom označil njegovo delo za kanon modernističnih stilnih načel."

Okoli 650 del ali manjših "organizmov"
Z oblikovanimi platni oziroma stenskimi instalacijami/objekti je vzpostavil interaktiven odnos z obiskovalcem in se v tej relaciji navezal na prakso postmodernega časa.

Dela na papirju manjših in malih formatov v akrilni tehniki z manjšimi intervencijami s svinčnikom so nastajala vzporedno z njegovimi platni velikih dimenzij, vendar niso skice, osnutki ali predloge za izdelavo velikih platen, temveč so avtonomna dela, ki dokumentirajo prek številnih ciklov in njihovih izpeljank avtorjevo likovno razmišljanje od leta 1990 dalje. Na kronološko zasnovanem pregledu bo prikazanih okoli 650 del ali manjših "organizmov", kot jih sam imenuje; širši javnosti bodo na ogled prvič.

Umetnik se poleg s slikarstvom ukvarja tudi z risbo, grafiko, skulpturo, ilustracijo, scenografijo, scensko poslikavo in oblikovanjem. Doma in v mednarodnem prostoru je sodeloval na številnih selekcioniranih razstavah sodobne slovenske umetnosti in predstavitvah umetnosti iz nekdanje Jugoslavije. Med njimi so gostovanja skupinskih razstav v organizaciji Mestne galerije Ljubljana, razstava Pogledi na slovenačko slikarstvo početkom devedesetih avtorja Aleksandra Bassina, zadnja predstavitev slovenske umetnosti pred razpadom Jugoslavije v Collegiumu Artisticumu v Sarajevu marca 1991, in pa razstava Pogledi/Regards komisarjev Bassina in Braneta Koviča, ki je bila leta 1997 prikazana v Saint-Etiennu ter leta 1998 v Toursu in Bruslju.

Razstava bo odprta do 23. januarja, ob njej bo izšel tudi dvojezičen katalog z uvodno študijo Andreja Smrekarja.