Ne čisto dokončani portret je bil več desetletij v neznani zasebni lasti, strokovna javnost ga je poznala le po črno-beli fotografiji.

Sicer gre za barvit tričetrtinski portret v izvirniku, naslovljen Bildnis Fräulein Lieser, ki ga je vodilni mojster dunajske secesije, Gustav Klimt, ustvaril leta 1917, leto pred svojo smrtjo. Portretiranka je članica družine industrialcev Lieser, ki so jo v času nacizma preganjali zaradi judovskega rodu.

Kaj se je s sliko dogajalo med vojno?
Natančna usoda slike med letoma 1925 in 1960 ni znana. Kljub poglobljenim raziskavam do zdaj niso našli nobenih dokazov, da je bila v preteklosti pridobljena na nezakonit način – je pa njena usoda po letu 1925 "nejasna", so priznali v dražbeni hiši.

Zdajšnji lastniki so platno podedovali od daljnih sorodnikov pred dobrima dvema letoma. Slika je sicer od sredine 60. let prejšnjega stoletja visela v dnevni sobi vile v bližini Dunaja.

Gospodična Lieser že, a katera?
Med strokovnjaki je do zdaj veljala domneva, da je na sliki upodobljena 18-letna Constance Margarethe Lieser, hči Adolfa Lieserja. Brata Adolf in Justus Lieser sta bila med vodilnimi avstro-ogrskimi industrialci. Raziskava dražbene hiše je sicer razkrila še eno možnost – naročnica bi lahko bila Adolfova svakinja Henriette Amalie Lieser-Landau, pogosto imenovana Lilly, ki se je leta 1905 ločila od Justusa Lieserja. (Lilly je bila mecenka umetnosti; med vojno je bila deportirana v taborišče Auschwitz, kjer je tudi umrla.) Portretirana Gospodična Lieser bi lahko bila tudi ena od dveh Lillyjinih hčera, ki sta vojno preživeli.

Na platnu, velikosti 140 x 80 centimetrov, je portretiranka upodobljena na rdečem ozadju in z ogrinjalom, ki je bogato okrašeno s cvetjem. "Koloristična paleta je primer Klimtovega poznega dela," je povedala predstavnica dražbene hiše Auktionshaus im Kinsky, vodja oddelka za klasični modernizem Claudia Mörth-Gasser.

Početverjen rekord
Klimtovi portreti se redko pojavijo na trgu umetnin. Lani junija je bila Klimtova Dama s pahljačo v Londonu prodana za 74 milijonov funtov, kar je bil evropski rekord na dražbi umetnin.

Najvišjo dozdajšnjo ceno, doseženo na dražbi v Avstriji, je doseglo delo flamskega slikarja Fransa Franckna II., ki je bilo leta 2010 prodano za sedem milijonov evrov.