Delo umetnikov, ki tokrat razstavljata pod naslovom Mislec, moduli in algoritmi, po besedah kustosinje Nadje Gnamuš povezujeta eksperimentalna narava in raziskovalna radovednost, s katerima se lotevata iracionalnosti in bizarnosti misleče, na videz razumu podrejene družbe.

Kot še piše kustosinja, so njuni projekti raznovrstni in nepredvidljivi, saj se umetniške strategije, tehnike in metodologije dela vsakič na novo prilagajajo zamisli in njeni optimalni izvedbi. Oba sta pripadnika preddigitalne generacije, ki ima izkušnjo tradicionalnih umetniških veščin, ročnega obvladovanja raznovrstnih materialov in tehničnih rešitev, hkrati pa tehnologijo uporabljata kot orodje in vsebinski okvir, znotraj katerega razmišljata o njenih učinkih na družbeno življenje.

Njuni objekti so prav tako oblike družbene refleksije, ki je implicitna in vključena v označevalne potenciale forme in ustvarjalne postopke. Gre za umetnost kombiniranja, ki nastaja s kreativno uporabo tehnik in materialov.

Za Drinovca je značilno kombiniranje tradicionalnih kiparskih znanj z zvočnimi, kinetičnimi in mehansko vodenimi skulpturami, ki izhajajo iz umetnikovega zanimanja za robotiko in umetne organizme. Njegova skulptura misleca, ki se z okorno, a prepoznavno držo opira na dlan in počiva na lastni, predimenzionirani legoglavi, je duhovita parafraza Rodinovega zatopljenega premišljevalca, ikonične podobe mislečega človeka. Ni naključje, spomni kustosinja, da je Drinovec izbral legofiguro, eno izmed najbolj popularnih igrač moderne dobe. Legokocke so namreč simptomatične za množično proizvodnjo, gonilno silo potrošništva in posledično s stvarmi in smetmi prenasičenega planeta, lego človečki pa v črnogledi viziji predstavljajo shematične prispodobe disciplinirane množice človeških klonov.

Slike, kolaži in objekti Uroša Potočnika so večplastno zastavljene refleksije družbene realnosti, s katerimi se skozi različne likovne kode in reinterpretacije loteva družbenih nepravilnosti in problematik, kot so moderno suženjstvo, prekarno delo, potrošništvo, umetna inteligenca in družbeno razslojevanje. Tako se na njegovih kolažih med pretehtano urejenimi barvnimi ploskvami, ki še najbolj spominjajo na abstrakcije Ellswortha Kellyja in na modernistično oblikovanje iz 70. let, skriva hierarhična družbena piramida. Tudi serija Spreminjanje barve, ki že z naslovom odpira širok spekter referenc in aluzij, temelji na pregledni geometrijski formi.

Drinovec (1973) je akademski kipar in magister umetnosti. Od leta 2008 predava kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je ustvarjalec AKC Metelkove Mesta in soavtor pri ureditvi njegove javne podobe.

Potočnik (1974) je leta 2006 diplomiral na akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo, dve leti pozneje je tam tudi magistriral. Živi in dela v Belih Vodah nad Šoštanjem.