Fridina postelja je še danes na ogled v njeni domači hiši, ki je bila spremenjena v muzej. Ker je toliko časa preživela leže, si je strop nad posteljo okrasila s podobami, ki so jo razveseljevale. Foto: Reuters
Fridina postelja je še danes na ogled v njeni domači hiši, ki je bila spremenjena v muzej. Ker je toliko časa preživela leže, si je strop nad posteljo okrasila s podobami, ki so jo razveseljevale. Foto: Reuters
Temna kita, cvetje v laseh, v hipu prepoznavne košate obrvi: Frida Kahlo bi sama najbrž težko verjela, kako velika popkulturna ikona je še desetletja po svoji smrti. Njena podoba prodaja majice, plakate, magnetke in barbike. Foto: EPA
Temna kita, cvetje v laseh, v hipu prepoznavne košate obrvi: Frida Kahlo bi sama najbrž težko verjela, kako velika popkulturna ikona je še desetletja po svoji smrti. Njena podoba prodaja majice, plakate, magnetke in barbike. Foto: EPA

Prebivalci mehiške prestolnice so jubilej svoje velike umetnice, katere podoba je sicer v zadnjih letih postala skomercializirana ikona na turističnih spominkih, proslavili v slogu. Slavje na osrednjem trgu, Zócalu, so naslovili Los colores de Frida (Fridine barve); sodelovali so umetniki iz Mehike in tujine, kupe rož, s katerimi je bil trg okrašen, pa so priskrbeli pridelovalci iz Xochimilca, mestne četrti okrog jezera z istim imenom, ki ji pravijo tudi "vrt Ciudada de Mexica".

Osrednji eksponat razstave na prostem je bilo sveto orjaško obličje same Fride Kahlo, ki je na sredi trga ležala v svoji postelji – položaj, v katerem je zaradi hudih poškodb slikarka preživela velik del svojega življenja. Številne instalacije in cvetlični aranžmaji so bili na ogled ves konec tedna, sama obletnica Fridinega rojstva pa je bila že v soboto.

Življenje v barvah
Življenje Fride Kahlo, ki se je začelo leta 1907 in sklenilo leta 1954, so zaznamovali nesreča z avtobusom v mladosti, viharni zakon z mehiškim slikarjem Diegom Rivero in neuresničena želja po materinstvu. V zgodovino se je vtisnila s svojimi avtoportreti in z rabo intenzivnih, živahnih barv.

Njeno delo odraža njeno življenje, hkrati je njena umetnost spojena tudi z zgodovino in duhom Mehike v času njenega življenja. V njej se namreč odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.

Ustvarila je vsaj 140 slik ter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Kot je dejala, nikoli ni slikala sanj, slikala je svojo resničnost. Ikona je postala v poznih 70. letih preteklega stoletja.