Iz obsežnega Halsovega opusa so za razstavo izbrali približno 50 ključnih del. Nekaj jih je iz zbirke Rijksmuseuma, kot sta Veseli pivec in Portret para, številna pa so si izposodili.

Med njimi so Smehljajoči se kavalir iz zbirke Wallace v Londonu, slika Catharina Hooft z varuško iz Slikarske galerije v Berlinu, Družinski portret v pokrajini iz madridskega Muzeja Thyssen-Bornemisza ter Prodajalka sadja in zelenjave iz zasebne zbirke Bridgenorth.

Daljni predhodnik impresionizma
Razstava se bo osredotočila na Halsov slog, ki je bil tako svobodomiseln kot živahen. Prinesel mu je pohvale in ugled ter sloves predhodnika impresionizma. Eden od Halsovih sodobnikov je zapisal, da so njegova dela "prežeta s tako silo in vitalnostjo, da se zdi, kot da s svojim čopičem kljubuje naravi sami".

Prav zaradi teh dinamičnih in ohlapnih potez s čopičem Halsa niso vedno cenili: kritikom 18. in 19. stoletja se je njegovo delo zdelo leno in nedokončano. Tehtnica javnega mnenja se je prevesila z vzponom impresionizma, ki je Halsa poveličeval kot modernega umetnika pred svojim časom.

Na razstavi bo mogoče od slike do slike opazovati, kako je umetnik kršil konvencije in pridobival samozavest, ko je našel svoj neponovljivi način.

Hkrati bo razstava predstavila čas, v katerem je umetnik živel. Meščanski realizem, katerega mojster je bil, bo omogočil izjemen vpogled v življenje njegovih mecenov ter norme, vrednote in tradicije tistega časa.

Zgodovina je ohranila tudi zabavne anekdote
Hals se je rodil v Antwerpnu nekje med letoma 1582 in 1584 kot sin tkalca. Leta 1585 se je družina preselila v Haarlem, kjer se je Hals šolal pri slikarju Karlu van Manderju. Leta 1610, ko je imel približno 28 ur, se je pridružil slikarskemu cehu v Haarlemu. V prvi polovici svoje kariere je ustvaril več sijajnih žanrskih del, po letu 1640 pa se je osredotočil samo še na portrete.

Biografija iz 18. stoletja priča, da je Hals vsak večer preživel v krčmi, od koder se ni premaknil, dokler ni bil krepko pijan. Njegovi vdani učenci, ki so skrbeli, da se mojster ni zvrnil v kak kanal, so se nekega večera pošalili na njegov račun: ko je legel v posteljo, so jo začeli dvigovati s pomočjo škripcev, tako da je bil prepričan, da gre svojemu Stvaritelju naproti.

S svojo prvo ženo je imel tri otroke, z drugo pa enajst (prvi se je rodil že teden dni po njuni poroki). Pet njegovih sinov je postalo slikarjev in prav oni so tudi avtorji številnih kopij del Halsa starejšega.

Umrl je leta 1666, pokopan je v Haarlemu.