Razstavo so odprli na kulturni praznik, ob tem pa tudi svoj del razstave Upor 1573–2023.

Galerija Božidarja Jakca hrani del likovne zapuščine slikarja in grafika Bogdana Borčića, ki jo predstavljajo v 17. postavitvi stalne razstave njegovega grafičnega kabineta. Po zasnovi, ki so jo v Grafičnem kabinetu uvedli zadnja leta, sopostavljajo Borčićeva in likovna dela Gustava Gnamuša oziroma dveh velikanov slovenskega postmodernega slikarstva.

Življenjski poti obeh ustvarjalcev sta potekali vzporedno, saj sta bila sodelavca na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in prijatelja. Oba sta tudi dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Na ogled so dela 80. let prejšnjega stoletja, ko sta se ustvarjalna izraza obeh umetnikov približala drug drugemu. Za Borčiča je bilo to obdobje, ko se je po desetletju posvečanja motivu školjk v grafiki vrnil k slikarstvu, pri tem pa se navezal na izročilo ameriškega abstraktnega ekspresionizma in minimalizma. Tega pa je tudi Gnamuš v svoji poetiki že nekaj časa razvijal. Gnamuš je takrat opustil uporabo razpršilca, s katerim je v predhodnem obdobju gradil svoje slike velikih formatov, in se vrnil h gradnji slik z osebnim stikom.

450 let let velikega upora

Razstavo Upor 1573–2023 so pripravili ob 450-letnici slovensko-hrvaškega kmečkega upora, katere del so v petek odprli v Kulturnem domu Krško. Gre za celoletni medmuzejski slovensko-hrvaški projekt oziroma razstavo, ki so jo ob sodelovanju preostalih projektnih partnerjev pripravili z omenjenim krškim domom.

Sorodna novica Ob dnevu, ko se je v Posavju uprlo 2500 kmetov: Kmečki upor v umetniških delih zadnjih 50 let

Po besedah kustosa Mihe Colnerja želijo z razstavo Upor 1573–2023 omenjeni kmečki upor prikazati z izbranimi slovenskimi in hrvaškimi likovnimi deli.

Upor – Buna – Revolt 1573–2023 je sicer skupen projekt Galerije Božidarja Jakca, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja. Ob omenjeni obletnici bodo partnerji v svojih okrožjih ob priložnostnih razstavah pripravili še strokovna predavanja, pedagoške delavnice, vodstva po krajih kmečkega upora in filmsko projekcijo. V načrtu sta tudi izid publikacije in strokovna ekskurzija.
Nova postavitev Grafičnega kabineta Bogdana Borčića bo na ogled do 1. februarja prihodnje leto, kostanjeviški del likovne razstave Upor 1573–2023 pa do 17. decembra.