Kot pravi, je Leonardo naslikal območje okoli jezera Como v severni Italiji. Ugotovitve Ann Pizzorusso bi lahko pomenile konec dolge razprave med umetnostnimi zgodovinarji, med katerimi so nekateri zagovarjali tezo, da je ozadje slike plod umetnikove domišljije, drugi pa so vztrajali, da se je pri slikanju oprl na specifično lokacijo nekje v Italiji.

Pizzorusso prepozna v naslikanem ozadju okolico kraja Lecco, ki leži ob Comu, jezeru v Lombardiji. Strokovnjakinja v teh dneh svoje izsledke predstavlja na konferenci, ki poteka v Leccu.

Kot poroča Guardian, je v svoji študiji primerjala most in gorovje s slike z mostom Azzoneja Viscontija iz 14. stoletja v kraju Lecco, Alpami, ki se dvigujejo nad območjem, in bližnjim jezerom Garlate, za katero je znano, da ga je Leonardo obiskal. Podobnosti so jasne, pravi strokovnjakinja, ki je prepričana, da je našla pravi odgovor.

Ne Bobbio ali Arezzo, ampak Lecco
V zadnjih poskusih identificiranja lokacije se je omenjal Bobbio, majhno mesto iz severne Italije, študija iz leta 2023 pa omenja most blizu Arezza. Pizzorusso je prepričana, da je osredotočanje izključno na formo mostu napačen pristop, saj so bile podobne arhitekture prisotne po vsej Italiji in Evropi. Medtem ko so torej vsi govorili o mostu, je sama postala pozorna predvsem na geološke značilnosti okolice. "Geologi ne gledajo slik, umetnostni zgodovinarji pa ne upoštevajo geologije," pravi. "Umetnostni zgodovinarji bodo sicer rekli, da je Leonardo vedno vključeval tudi svojo domišljijo, ampak to sliko lahko pokažete vsakemu geologu na sveto in bodo prepoznali to, kar jaz v Leccu. Celo tisti, ki niso geologi, lahko prepoznajo podobnosti," njene besede navaja Guardian.

Kamnina v okolici Lecceja je apnenec in Leonardo je skale na sliki pobarval z belo-sivo barvo, kar po njenem mnenju ustreza tipu kamna na omenjenem območju. V nasprotju z Leccom niti Bobbio ali Arezzo nimata jezera. "V Leccu imamo zares popoln dokaz," je prepričana.

Rastlinje ob Mariji v votlini
Pizzorusso se je v preteklosti že ukvarjala z Leonardom, točneje z dvema Leonardovima slikama Marija v votlini, eno hranijo v Louvru v Parizu, drugo pa v londonski Narodni galeriji. Do leta 2010 s v Narodni galeriji domnevali, da je njihova slika delo Leonardovega asistenta, vendar pa se je po restavratorskem posegu pokazalo, da je najverjetneje Leonardovo delo. Pizzorusso je s svojimi spoznanji znova odprla dilemo. Kot pravi, je botanika v louvrski različici prava, saj kaže rastlinje, ki bi zares uspevalo v vlažnem okolju jame. "A rastline v londonski različici niso pravilne. Nekatere sploh ne obstajajo". Ob tem pa spomni, da je Leonardo svoje učence vedno opozarjal, da natančno upodabljajo naravo.
V okviru svoje raziskave, povezane s sliko Mono Lizo, je Lecco tudi obiskala. "Na podlagi njegovih zapisov vemo, da je veliko časa raziskoval območje Lecca in še kraje naprej proti severu."

Michael Daley, direktor britanske izpostave neprofitne organizacije ArtWatch, ki se ukvarja s preverjanjem in spodbujanjem dobrih praks v konserviranju umetniških del, je opozoril na prednost Ann Pizzorusso, ki lahko svoje umetnostnozgodovinsko znanje združi z geološkim. "Umetnostni zgodovinarji ugibajo, kje bi lahko nastala Mona Liza, in ko vidijo most, domnevajo, da so našli odgovor. Pizzorusso pa je identificirala lokacijo, jo podprla z Leonardovo prisotnostjo, geološkimi spoznanji in seveda mostom."

O pravilnosti njenega spoznanja prav tako ne dvomi Jacques Franck, nekdanji Louvrov svetovalec za Leonarda. "Glede na njeno poznavanje geologije in italijanske pokrajine, zlasti krajev, po katerih je potoval Leonardo in bi lahko ustrezali gorati pokrajini Mone Lize, niti za hip ne dvomim o teoriji Ann Pizzorusso."