Del skulpture višavskega terierja, mimo katere gredo obiskovalci na poti v muzej, je 38 tisoč rastlin, ki jih je treba zamenjati dvakrat na leto; med njimi so petunije, begonije, nedotiki in žametnice. "Zunanjost skulpture je fantastična in ni niti malo dotrajana," je za časopis The Guardian pojasnila vodja restavratorjev Ainhoa Sanz, vseeno pa po 24 letih na prostem začenjajo propadati deli namakalnega sistema in jeklene strukture, ki daje Psičku njegovo obliko. "Radi bi, da se obdrži še naslednjih 25 let."

Projekt je prva priložnost v zgodovini muzeja, da sredstva nabirajo s pozivom javnosti. "Za množično financiranje smo se odločili, ker gre za tako kultno, tako fotografirano in tako priljubljeno umetnino, ki na neki način predstavlja mesto; vsem, ki imajo radi psička, hočemo dati priložnost, da pomagajo restavrirati nekaj, kar je hkrati umetnina in navpičen vrt," je utemeljila predstavnica za stike z javnostjo Begoña Martínez Goyenaga.

Psiček je bil javnosti prvič predstavljen leta 1992, v Nemčiji; tri leta pozneje je bil razstavljen v Sydneyju. Leta 1997 ga je odkupila Guggenheimova Fundacija in ga postavila pred svoj novi muzej v Bilbau. Koons je – rahlo sentimentalen – motiv kužka in rože uporabil, ker je hotel vzbujati optimizem in ljudi "navdati s samozavestjo in občutkom varnosti".

"Psička so navdihnili moji obiski evropskih baročnih katedral in to, kako ujamejo ravnotežje med simetrijo in asimetrijo, med večnim in minljivim," je umetnik povedal v pogovoru, ki so ga organizirali v muzeju.

Tragična zgodovina, povezana z odprtjem muzeja
Leta 1997 so trije pripadniki baskovske separatistične skupine Eta nameravali na odprtju muzeja izvesti atentat na takratnega španskega kralja Juana Carlosa. Policija je atentat preprečila, ko je pet dni pred slovesnostjo zasačila dva terorista, preoblečena v vrtnarja, ki sta poskušala v cvetlične lonce pred muzejem skriti razstrelivo. Med pobegom sta ustrelila lokalnega policista, ki ju je razkrinkal; po tem možaku, Joseju Maríi Aguirreju, ima trg pred muzejem danes tudi ime.

Muzej dve tretjini svojih sredstev dobi od prodaje vstopnic, od prodaje v trgovini in od pokroviteljev, preostalo pa primakne regionalna baskovska vlada. S kampanjo so za zdaj nabrali približno deset odstotkov potrebnega zneska. Dela bi radi začeli v septembru, končana pa naj bi bila do sredine novembra.