Razstava, ki jo bodo odprli marca, bo prvič na enem mestu združila skoraj vse ohranjene slike in risbe Huga van der Goesa. Razlog, da umetnik, čeprav ga lahko postavimo ob bok Janu van Eycku in Rogierju van der Weydnu še ni dobil takšne pregledne razstave, je morda tudi v tem, ker se je ohranilo razmeroma malo njegovih del. Tista, ki jih poznamo, so večinoma velikih formatov. Dve pomembni deli hranijo prav v berlinski Slikarski galeriji. Ti sta oltarna sika iz Monforteja (ok. 1470/75) in Kristusovo rojstvo (ok. 1480). Zato menijo, da je galerija, kot so zapisali na spletni strani, tudi pravi kraj za razstavo.

Obe deli so v zadnjih dvanajstih letih skrbno restavrirali. Restavratorsko delavnico pa je pred kratkim zapustila tudi slikarjeva pozna mojstrovina Smrt Device iz Groeningemuseuma v Bruggeju, ki bo prvič zapustila Flandrijo in bo predstavljala vrhunec berlinske razstave.

Razstavi slikarja, ki je zaradi duševnih stisk v 19. stoletju obveljal za prototip "norega genija", bo naslov Med bolečino in blaženostjo.

Van der Goes je od leta 1467 deloval kot samostojni mojster v Gentu, sredi sedemdesetih let 15. stoletja pa iz neznanih razlogov opustil uspešno kariero in kot laični brat vstopil v samostan v bližini Bruslja. Tam je tudi nastala večina njegovih ohranjenih del. Po nekaj letih v samostanu ga je nenadoma prizadela duševna bolezen, o kateri je pozneje poročal sobrat – slikar je verjel, da je preklet, in si je poskušal vzeti življenje.

Razstava v berlinski Slikarski galeriji bo na ogled postavila približno 60 izjemnih eksponatov. Med temi si jih bodo 38 izposodili iz mednarodnih zbirk. V središču bo dvanajst, ki so danes pripisane van der Goesu, ter dveh risbi, za katere velja, da jih je narisal sam. Mojstrove kompozicije, ki so bile nekoč dobro znane, a so danes izgubljene, pa bodo predstavili s sodobnimi kopijami. Postavitev bo predstavila tudi slikarje, na katerih ustvarjanje je vplival van der Goes s svojim slogom.

Van der Goesova monumentalna dela nagovarjajo z intenzivnimi barvami, pa tudi s čustveno izraznostjo, ki jo je slikar vnesel na svoja platna. Kot so zapisali v galeriji, je znal z empatijo upodobiti čustva svojih likov – tako nebeško blaženost kot zemeljsko bolečino. Ta nasprotujoča si stanja so se tesno prepletala tudi v njegovem zasebnem življenju, zato se poznosrednjeveški slikar še danes zdi presenetljivo sodoben.

Razstavo bodo odprli 31. marca in bo na ogled do 16. julija.