Slikarska razstava Igorja Banfija je na ogled v Galeriji Staneta Kregarja, kot kustos pa postavitev podpisuje Andrej Doblehar. Na ogled so slike v tehniki olja na platno, ki so nastale v dvajsetletnem ustvarjalnem razponu, družijo pa jih sorodna slogovna in vsebinska izhodišča. Razstavljena dela variirajo v formatu, koloritu in temeljnem razmerju med konkretnim in abstraktnim.

Slikar predstavlja slike iz obsežnih ciklov Zadnja večerja in Hoja po vodi, ob katere postavlja posamezna dela iz drugih opusov. Banfijeve interpretacije bibličnih prizorov so izrazito osebne. Zadnjo večerjo poudarjeno simbolno interpretira, saj v njegovem ciklu ni realistično naslikanih svetih oseb, ampak so namesto njih ostale le oznake v obliki temnejšega kroga na svetlejši podlagi mize, ki jo gledamo od zgoraj, zapiše Doblehar.

Prizor Kristusove hoje po vodi Banfi "intuitivno interpretira v podobo človeka, umeščenega v središče kompozicije med vodno gladino in nebom, z izrazitim poudarkom na razmerju med majhno figuro in obsežno krajino". Kot spomni kustos, takšno poudarjeno individualno razmerje med človekom in naravo lahko srečamo v slikarstvu romantike, pa tudi slovenskega impresionizma. Banfi je motiv v določenih primerih nadgradil z upodobitvijo para ali celo trojice oseb. "Slikar vsebinsko izhaja iz bibličnih tem, vendar jih naslika na osebno izviren – lahko bi rekli celo profaniran – način, s čimer jih izvzame iz območja sakralnega in jih umesti v kontekst obče človeške duhovnosti in arhetipskih sporočil." Ob omenjena dela postavlja dve veliki platni z naslovom Veliko jezero in Nočno kopanje.

Slikar se ob obravnavi istega motiva poigrava z različnimi formati, s tem pa ga postavlja v drugačen kontekst. Kompozicije členi v horizontalne pasove, kjer se izmenjujejo svetlo-temni protipoli, lahko pa celotno sporočilo likovnega dela prevzame ena sama barva. "... Po načinu slikanja s plastenjem slikarskih nanosov in barvno monokromnostjo se približuje informelu, po učinku zamegljenosti podobe, skozi katero vdira posebna magična presvetljenost, pa svojemu učitelju Andreju Jemcu," zapiše Doblehar.

Kot sklene kustos, Banfi "lastnih in občih humanističnih sporočil ne pripoveduje glasno in deklarativno, temveč na njih opozarja z atmosfersko-liričnimi likovnimi deli. Izvore te umetnosti lahko zaradi izrazite kompozicijske horizontalnosti, poudarjene individualnosti in preoblikovane krščanske ikonografije iščemo v slikarjevem domačem Prekmurju. Zaznamujejo ga značilne ravnice in drugačen religijski kontekst protestantizma, ki bolj kot na podobi gradi na besedi. Morda so tudi zato Banfijeve slike tako individualne v vsebinski interpretaciji in izvirne v likovni realizaciji."

Igor Banfi se je rodil leta 1973 v Murski Soboti. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer je leta 1997 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Podiplomski študij je končal leta 2000 pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja. Je član društva Likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, od leta 2000 ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Svoja likovna dela je predstavil že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, med drugim v Umetnostni galeriji Maribor, Galeriji Murska Sobota, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Gradu Lendava, Pilonovi galeriji v Ajdovščini ter Galeriji ZDSLU, Bežigrajski galeriji, Galeriji Lek in Galeriji Družina v Ljubljani. Večkrat je sodeloval tudi na skupinskih razstavah umetnikov, ki izhajajo iz Prekmurja, in na likovnih kolonijah. Živi in dela v Ljubljani in Murski Soboti.

Razstavo bodo odprli danes ob 19.00 in bo v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled do 22. aprila.