Eden najpomembnejših italijanskih umetnikov iz obdobja renesanse je vplival tudi na ustvarjanje Michelangela in Raffaella.

Bil je slikar "luči in poezije" ter figur, "ki jih vznemirja živa strast, usmiljenje in bolečina". Tako so pisali o Luci Signorelliju. Rodna Cortona, kjer je tudi umrl, se mu je ob 500-letnici smrti poklonila z izjemno retrospektivo.

"Luce Signorellija ne predstavljamo kot zadnjega umetnika 15. stoletja, ampak kot prvega umetnika 16. stoletja. Postavimo ga lahko ob bok Raffaellu in Michelangelu, ki sta pri njem iskala navdih," je dejal Tom Henry, profesor na univerzi v Kentu in kustos razstave. Na ogled je trideset Signorellijevih mojstrovin iz italijanskih in tujih muzejev, pa tudi iz zasebnih zbirk. "Najtežje je bilo 500 let po njegovi smrti njegova dela zbrati v Cortoni, saj so v 12 državah in 80 zbirkah po vsem svetu," je še dejal Henry.

Signorelli je slikarsko zorel v delavnici Piera della Francesca v Arezzu, nato pa slikal v zibelki renesanse – Urbinu. Komaj tridesetletnega srečamo med freskanti vatikanske Sikstinske kapele; nato ustvarja v Perugii in v medičejskih Firencah. Po smrti Lorenza Veličastnega deluje drugod po Toskani, Markah in Umbriji; pri 73. se v domačem mestu smrtno ponesreči.

"Med najpomembnejšimi obnovljenimi deli je oltar iz Matelice. To veličastno delo je bilo od 18. stoletja izgubljeno, saj je bil oltar razstavljen in prodan. Tukaj je prvič razstavljenih vseh sedem znanih delov oltarja," je pojasnila kustosinja razstave Elenora Sandrelli.

Razstava del Luca Signorellija, ki žanje izjemno zanimanje, ostaja v toskanski Cortoni odprta do 8. oktobra.