Podjetje Ravensburger je tožil beneški muzej Galerije Akademije, kjer je Vitruvijec shranjen. Prepričani so namreč, da jim podjetje dolguje finančno kompenzacijo, pa čeprav so avtorske pravice za 500 let staro umetnino že v javni domeni.

Sojenje se je vrtelo okrog interpretacije italijanskega Kodeksa za kulturno dediščino in krajino, ki javnim ustanovam omogoča, da bodisi zaprosijo za plačilo uporabnin ali pa kar v celoti prepovejo komercialne reprodukcije pomembnih umetnin – ne glede na to, kakšen je status njihovih avtorskih pravic.

Lani jeseni je sodišče ugodilo zahtevku beneškega muzeja: odločeno je bilo, da mora podjetje Ravensburger prekiniti izdelovanje sestavljank in kakršnih koli drugih igrač s podobo Vitruvijca. S tem so zavrnili argument nemškega podjetja, da omenjeni Kodeks velja samo za Italijo. Ravensburger mora zdaj Galeriji Akademije plačati 1500 evrov za vsak dan, ko so sestavljanko izdelovali – od 17. novembra 2022 naprej.

Sestavljanka Vitruvijec iz tisoč kosov na spletni strani Ravensburgerja ni več na prodaj, da pa se jo še kupiti v različnih spletnih trgovinah. Podjetje se po poročanju portala Artnet še ni odzvalo na novinarska vprašanja v zvezi s tem, ali se na razsodbo nameravajo pritožiti in kakšna bo dolgoročna usoda te sestavljanke.

Zahtevali so deset odstotkov prihodka
Ravensburgerjevo sestavljanko so v Italiji tržili že od leta 2009, a se je spor vnel šele desetletje pozneje, ko je muzej na podjetje naslovil zahtevek za izplačilo desetih odstotkov prihodka od vseh izdelkov z Vitruvijcem. Izdelovalci igrač so zahtevek v celoti zavrnili, je poročal časopis La Repubblica. "Leta 2019, takoj ko sem bil imenovan na položaj, sem zagnal projekt s ciljem, zamrzniti nezakonito komercialno rabo izdelkov s podobo Leonardove mojstrovine," je za časopis povedal direktor Giulio Manieri Elia.

Italijanske mojstre lahko umaknejo tudi z modnih brvi
To niti ni bilo prvič v zadnjem času, da se je kaka italijanska ustanova odločila sklicevati na Kodeks za kulturno dediščino in krajino. Oktobra lani je Galerija Uffizi iz Firenc tožila francosko modno znamko Jean Paul Gaultier, ker je ta na trg poslala več kosov oblačil z motivom Botticellijevega Rojstva Venere. Leta 2021 je isti muzej s tožbo zagrozil podjetju PornHub, ki je na interaktivni aplikaciji na svoji spletni strani uporabljala dela Cézanna, Tiziana in drugih mojstrov.

Resničnega Vitruvijca ne morete videti
Da Vinci je z Vitruvijcem hotel ponazoriti "kozmografijo mikrokozmosa". Gre namreč za prepričanje, da je delovanje človeškega telesa mogoče zasnovati in razumeti kot analogijo delovanju celotnega vesolja. Celotno vesolje se tako ravna po večnih matematičnih razmerjih, po razmerjih, ki določajo večno lepoto. Ta večno veljavna razmerja je kot temelj arhitekture uporabljal tudi rimski arhitekt Vitruvij, po katerem je da Vincijev mož, upodobljen v kvadratu in krogu, tudi dobil ime.

Vitruvijca je da Vinci v času, ko se je intenzivno posvečal študiju matematičnih konceptov harmonije in popolnosti, narisal v tehniki črnila na papirju. Ker gre torej za zelo občutljivo umetnino, jo beneška galerija večino časa hrani v depoju, razstavi pa jo le občasno.

Leonardo da Vinci ni bil prvi in nikakor ne edini, ki se je trudil Vitruvijev antropomorfni teorem o lepoti v arhitekturi predstaviti z eno samo risbo. Da Vincijeva uspešna ponazoritev izpeljevanja klasičnega reda v arhitekturi iz človeškega telesa je pogosto predstavljena kot eden najboljših simbolov sodelovanja umetnosti in znanosti, ki je zaznamovalo italijansko renesanso. Tako ne preseneča, da je ta simbol harmonije telesa in duha postal tudi zaščitni znak medicinskega poklica.