Motiv, ki ga postavljajo v središče, je portret, s katerimi avtorji razkrivajo svoje osebne poglede na medij fotografije ali na specifično razstavljeno delo.

Dvajset let je od tega, ko se je Barbara Čeferin, ki je svojo pot začela kot fotoreporterka pri Delu in pozneje Mladini, kjer sta jo usmerjali dve legendi slovenske fotografije – najprej Joco Žnidaršič in potem Tone Stojko, odločila, da ustanovi galerijo, posvečeno izključno fotografiji. Obletnico proslavlja galerija s 25 fotografinjami in fotografi, ki jih zastopa. Razstava nosi naslov Iz oči v oči in v fokus postavlja portret, ki v sodobni umetniški fotografiji – v nasprotju z začetki medija – ni najpopularnejši motiv.

Z Barbaro Čeferin je razstavo kurirala Hana Čeferin, ki je v spremnem besedilu spomnila, da je portret motiv, ki v veliki meri uspeva znotraj polja dokumentarne fotografije, medtem ko je v konceptualni na njem manj poudarka. Vzroke lahko morda iščemo v tem, da je portretna fotografija od vseh, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, najbolj prevladujoča oziroma najpogostejša.

V svojem zapisu spomni, da je bil zgodovinsko portret v kontekstu umetnosti povezan s konceptoma moči in stanu, saj so si njegovo izdelavo v prvi vrsti lahko privoščili premožnejši ljudje, po drugi strani pa je, posebej meščanski portret, na Flamskem uveljavljen že od 15. stoletja, pomagal utrjevati družbeni status upodobljenca in ga naslikati takšnega, kot je želel biti viden. Razvoj fotografije v drugi polovici 19. stoletja je omogočil bistveno cenejšo pridobitev lastne podobe, portret pa zanesljivo vpeljal v domove, časopisje, upravne procese – v praktično vsa področja življenja.

Kaj nam portretiranec pove o fotografu?
Fotografski portret je bil osrednji fokus medija vse od razvoja dagerotipije in se je kot tak obdržal do danes. A če so sprva verjeli, da ima fotografija moč osebo prikazati takšno, kot v resnici je, in utelesiti celo njeno osebnost in karakter, je danes po besedah Hane Čeferin jasno, da fotografija osebe ne prikaže objektivno. Portretiranci so namreč skupek različnih pristopov k fotografiranju, od kadriranja, atributov, sloga ter fotografove namere pri upodabljanju.
A čeprav se zdi, da je takšnih podob na razstavah sodobne fotografske umetnosti morda manj, se motiv v taki ali drugačni obliki znajde v opusih vseh fotografov in fotografinj, ki sodelujejo na razstavi. Predstavljeni fotografi so za razstavo v svojem opusu izbrali portret, ki so ga pospremili z izjavo o svojem delu.

Svoje perspektive na portret je podalo torej 25 umetnikov, ki razkrivajo zelo razvejane možnosti pristopa k temu klasičnemu motivu – od avtoportretov do abstraktnih form, modnih in konceptualnih interpretacij, skozi občutljivo dinamiko med fotografi in njihovimi upodobljenci pa se referira tako na zgodovinsko konotacijo (problematičnega) portreta kot na njegove sodobne potenciale, je še zapisala Hana Čeferin.

Na razstavi sodelujejo Uroš Abram, Roger Ballen, Janez Bogataj, Bojan Brecelj, Simon Chang, DK, Boris Gaberščik, Ciril Jazbec, Stojan Kerbler, Tereza Kozinc, Matjaž Krivic, Andrej Lamut, Diana Lui, Tilyen Mucik, Nik Erik Neubauer, Boštjan Pucelj, Janez Pukšič, Sara Rman, Blaž Rojs, Lucija Rosc, Euro Rotelli, Klavdij Sluban, Metka Vergnion, Ana Zibelnik in Joco Žnidaršič.