Direktor berlinske Nacionalne galerije Udo Kittelmann in direktor Noldejeve fundacije Seebuell Christian Ring sta v torek pozdravila 120.000. obiskovalko – francosko turistko Sophie Noblia.
Nemška legenda – Emil Nolde in nacistični režim
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti Hamburger Bahnhof pod naslovom Nemška legenda – Emil Nolde in nacistični režim združuje več kot 100 del. To je prva razstava, ki kontekstualizira umetnikovo delo znotraj njegove biografije in ideološkega prepričanja. Odprli so jo 12. aprila.
Noldejeva predana podpora nacizmu je bilo v strokovnih krogih že ves čas znana, je pa to na dosedanjih predstavitvah njegovih del igralo komaj kakšno vlogo, so ob napovedi razstave zapisali na spletni strani Berlinskih državnih muzejev.
Dinamično razmerje med umetnikom, njegovim delom in recepcijo
Pričujoča razstava zato Noldejevo življenje in delo obravnava tako z zgodovinskega kot umetniškega vidika kot tudi tematizira dinamično razmerje med umetnikom, njegovim delom in recepcijo. Kot so še zapisali, ni mogoče ločiti umetnika in njegovega dela od njegovega simpatiziranja z nacionalsocializmom tako pred letom 1945 kot tudi po njem.
Nolde (1867–1956) je bil glavni predstavnik severnonemškega ekspresionizma. Od leta 1910 je ustvarjal v slogu, za katerega so značilni sijoče barve, ostri kontrasti, ekstatično-mistično vzdušje in groteskno popačeni liki.
Navdušila ga je primitivna umetnost
Najprej je bil rezbar. Med letoma 1892 in 1897 je poučeval na obrtni šoli v St. Gallnu. Od leta 1898 je študiral v Münchnu, Parizu in Københavnu. Od leta 1906 je bil član skupine Die Brucke (Most). V letih 1913 in 1914 je potoval po Novi Gvineji, kjer je nanj naredila velik vtis t. i. primitivna umetnost.
Nacisti so leta 1937 iz muzejev odstranili več njegovih del, saj so jih razumeli kot primerke izrojene umetnosti. Umetnik je imel od leta 1941 tudi prepoved slikanja. To je bil za Noldeja, ki je bil predan podpornik nacizma, hud udarec. Vendar pa je ne glede na prepoved slikal in ustvaril na stotine akvarelov, ki jih je sam imenoval "nenaslikane slike". Po koncu druge svetovne vojne je znova pridobil ugled. Prejel je številne nagrade, njegova dela so bila razstavljena po vsem svetu.
Iz kanclerkinega urada odstranjeni sliki
V razstavo sta vključeni tudi sliki Valovi iz leta 1936 in Cvetlični vrt iz leta 1915, ki sta bili do pred kratkim postavljeni v delovni kabinet nemške kanclerke Angele Merkel. Izposodila si ju je v berlinskem državnem muzeju, po koncu razstave pa ju ne želi nazaj, pri čemer razlogov za svojo odločitev ni pojasnila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje