Razstavo Mesto: prostor identitete v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu bodo odprli v četrtek, 23. marca, in bo na ogled do 20. avgusta.

Jasmina Cibic (1979) je diplomantka beneške Akademije lepih umetnosti. Leta 2013 je Slovenijo zastopala na Beneškem bienalu, predstavila pa se je na številnih samostojnih razstavah, med drugim v Calgaryju, Zagrebu, Beogradu, Aarhusu, Budimpešti in Ljubljani, ter na več skupinskih postavitvah, denimo v New Yorku, Londonu, Bonnu, Luksemburgu in na Kitajskem. Leta 2021 je prejela prestižno Jarmanovo nagrado, ki jo organizacija Film London podeljuje umetnikom, delujočim v Združenem kraljestvu, za najinovativnejše dosežke na področju filma oziroma premikajočih se podob. Foto: Pete Moss
Jasmina Cibic (1979) je diplomantka beneške Akademije lepih umetnosti. Leta 2013 je Slovenijo zastopala na Beneškem bienalu, predstavila pa se je na številnih samostojnih razstavah, med drugim v Calgaryju, Zagrebu, Beogradu, Aarhusu, Budimpešti in Ljubljani, ter na več skupinskih postavitvah, denimo v New Yorku, Londonu, Bonnu, Luksemburgu in na Kitajskem. Leta 2021 je prejela prestižno Jarmanovo nagrado, ki jo organizacija Film London podeljuje umetnikom, delujočim v Združenem kraljestvu, za najinovativnejše dosežke na področju filma oziroma premikajočih se podob. Foto: Pete Moss

Urbano okolje tudi kot kraj gradnje umetniške identitete
Postavitev, ki bo združila približno 130 stvaritev iz zbirke tega muzeja, raziskuje načine, kako je mogoče na urbano okolje gledati kot na kraj gradnje in kontinuiranega oblikovanja ne le osnovne, ampak tudi umetniške identitete. Ekipa kustosov se je osredotočila na antropološko in kulturološko analizo del iz zbirke, so sporočili iz muzeja.

MMC-jev intervju z Jasmino Cibic
ob prejemu ugledne britanske Jarmanove nagrade:
S pogledom v vzvratno ogledalo zgodovine
toliko lažje prepoznamo trojanske konje

Dela, ki bodo na ogled, so nastala v obdobju od začetka prejšnjega stoletja do malo po letu 2000. S široko pomensko paleto na različne načine obravnavajo posameznika, od najočitnejših podrobnosti, kot so fizične značilnosti ali družbena angažiranost, do najkompleksnejših notranjih preizpraševanj, ki jih je mogoče videti hkrati na ravni skupinske miselnosti. Postavitev ni zasnovana kronološko, temveč je razdeljena na pet tematskih sklopov, ki jih je mogoče označiti tudi kot determinante oz. ravni v refleksiji mesta kot prostora ustvarjanja različnih tipov identitet.

Zasebni prostori: skupno vsakdanje življenje
Prvi nosi naslov Zasebni prostori: skupno vsakdanje življenje. Razmišljanja ustvarjalcev o zasebnem prostoru bodo med drugim predstavljena z deli Natalije Cvetković, Tomislava Gotovca, Sanje Iveković in Daliborja Martinisa, Miodraga Krkobabića, Milene Pavlović Barili, Ivana Tabakovića in Milice Tomić.

Semiotika mesta
Sklop Semiotika mesta je namenjen predstavitvi, kako mesto s svojo arhitekturo velikega kulturno-zgodovinskega pomena opredeljuje identiteto človeka, skupine in naroda. V tem sklopu bodo ob delu Jasmine Cibic na ogled dela Krste Hegedušića, Milana Konjovića, Miodraga Miće Popovića, Veljka Stanojevića in drugih.

Urbani svet/globalno mesto
Tretji sklop nosi naslov Urbani svet/globalno mesto. Fascinacija nad različnimi fenomeni in kulturami v mestu je izhodišče za prepoznavanje in razlikovanje v odnosu do drugih, so zapisali v muzeju. V tem delu so med drugim predstavljena dela Milana Aleksića, Vojina Bakića, Dušana Džamonje, Vinka Gecana in Viktorja Macarola.

Subjekt in mesto
Subjekt in mesto je naslov sklopa, ki pripoveduje o tem, da je individualna identiteta vedno fluidna in podvržena interakciji s krajem in drugimi. Med drugim bodo na ogled dela Srđana Apostolovića, Braca Dimitrijevića, Igorja Grubića, Branimirja Karanovića, Milice Ružić in Zorana Todorovića.

Distopija – utopija
Peti in hkrati zadnji sklop je naslovljen Distopija – utopija ter prinaša dela Radoše Antonijevića, Biljane Đurđević, Mirjane Maoduš, Mihaela Milunovića in drugih.