"Muzej sodobne umetnosti je ob podpori Vlade Republike Srbije, ministrstva za kulturo in informiranje ter premierke Ane Brnabić osebno sklenil pogodbo z umetnico Marino Abramović o organizaciji njene retrospektivne razstave v Muzeju sodobne umetnosti na Ušću," so te dni sporočili iz muzeja (MSUB), ki so ga nedavno vnovič odprli po desetletju nedejavnosti.

Odprtje razstave je napovedano za september 2019, na ogled pa bo do januarja 2020, kar je po besedah organizatorjev nekakšna vrnitev Marine Abramović v Srbijo, kjer je nazadnje samostojno razstavljala torej leta 1975.

Srbska delegacija s poslanstvom na razstavi
Pogajanja z umetnico so se začela že pred nekaj meseci in se zaključila med obiskom predsednice srbske vlade na Norveškem preteklega novembra. Brnabićeva in v. d. direktorja MSUB-a Slobodan Nakarada, ki je bil zaradi teh pogajanj v srbski delegaciji na Norveškem, sta se v kulturnem centru Henie Onstad v bližini Osla udeležila odprtja retrospektivne razstave Abramovićeve, naslovljene Cleaner (slov. Čistilec oziroma Čistilka).

Tako bo dotična razstava poleg Stockholma, Kopenhagna, Osla, Bonna, Firenc in Torunja na severu Poljske na ogled še v Beogradu. Postavitev vključuje risbe, slike in instalacije, nastale skozi celotno kariero Marine Abramović. Tako bodo na ogled tudi dela, nastala v obdobju, ko je v sedemdesetih letih minulega stoletja ustvarjala še v Beogradu.

MSUB znova na svetovno sceno
"Cleaner je projekt mednarodnega pomena, ki bo simbolično zaznamoval vrnitev Muzeja sodobne umetnosti na svetovno umetniško sceno," je po poročanju portala Blic dejal Nakarada. Po njegovem mnenju v Srbiji že dolgo ni bil organiziran noben podoben projekt, ter da je dogovor z eno največjih sodobnih umetnic svetovnega formata velik izziv in tudi velika čast za MSUB.

Lanskega septembra so ob podpori srbskega ministrstva za kulturo in informiranje ter Beograjske filharmonije v srbskem jeziku izšli spomini Marine Abramović, naslovljeni Prolazim kroz zidove (Grem skozi stene), ki jih je izdal Samizdat.

Preoblikovanje performativne umetnosti
Sicer pa v Beogradu rojena umetnica, ki je predlanskega novembra napolnila 70 let, živi in dela v New Yorku. Od leta 1965 je študirala na beograjski Akademiji likovnih umetnosti, podiplomski študij pa je nadaljevala na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1968 je objavljala besedila in risbe, od leta 1973 pa izvaja performanse.

Pomembno obdobje njenega ustvarjanja je bilo 12-letno sodelovanje z nemškim umetnikom Uwejem Laysiepnom, znanim pod imenom Ulay, s katerim sta bila tudi v intimni zvezi. V zadnjih letih pa je njuno sodelovanje postalo tudi predmet sodne bitke, saj je Abramovićeva kršila sporazum glede njunega skupnega dela. Sodišče na Nizozemskem je pritrdilo Ulayu in tako mu je morala umetnica plačati četrt milijona evrov za njegov umetniški prispevek.

Nekdanja radikalnost, samoironija in duhovitost Abramovićeve so po besedah predavatelja zgodovine gledališča na Univerzi v Ljubljani (AGRFT) Alda Milohnića že nekaj časa stvar preteklosti, saj je po mnenju mnogih postala predvidljiva, estetizirana in celo patetična.