Ano Likar je k ustvarjanju projekta spodbudila nenavadnost in paradoksalnost informacije, da ima Slovenski prirodoslovni muzej že od začetka 90. let preteklega stoletja zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov svoje zunanje depoje med več kot 500 trgovinami trgovskega centra BTC, so zapisali v galeriji.
Prostor, ki hrani muzejske artefakte – konkretno mrtve živali – se skriva v nevtralni, neopazni industrijski stavbi brez zgodovine. Razmere niso ugodne. Zbirka neživih organizmov obrne sliko in kaže na paradoks tega odnosa – mrtvo življenje in živo gospodarstvo.
Nevidnost in vseprisotnost situacije
Eden od režimov varnega vzdrževanja zbirke vključuje tudi proces odstranjevanja kisika iz prostorov. S tem se preprečuje, da bi škodljivci ogrožali preparate. Živi insekti se odstranijo s ciljem, da se ohranjajo neživi muzejski artikli. Subverzivni trenutek te situacije leži prav v njeni nevidnosti in vseprisotnosti, so še navedli v Galeriji P74.
Daljše besedilo in njegovi izseki
Ob projektu je napisala daljše besedilo, iz katerega je posamezne izseke prepisala na manjše kose papirja. Te je brez dodatnih pojasnil, navodil, komentarjev, dodala med naključne strani listov različnih knjig v knjižnici dunajske univerze. V Galeriji P74 so zapisani odlomki, namenjeni obiskovalcem galerije – vidni, razstavljeni, dodani v popolnoma drugačen kontekst.
Še videoinstalacija s filmskim esejem
Drugi del projekta je videoinstalacija s filmskim esejem. Del posnetega materiala je bil narejen v času omejitev zaradi covida-19, ko je bilo mogoče posneti prazne, monotone kadre zidov trgovskih in skladiščnih hal in prezračevalnih naprav. Vsakršno snemanje ali fotografiranje je sicer na celotnem območju BTC-ja brez dovoljenja uprave prepovedano, zato je zidove posnela na skrivaj. Na koncu je v video vključila le posnetke iz depoja in muzeja, ki pa so postavljeni v dialog z različnimi zvoki, pridobljenimi tako znotraj kot zunaj.
Spopad s temo blagovne fetišizacije
Ana Likar (1996) je štipendistka ministrstva za kulturo za študij umetnosti v tujini in je letos diplomirala na dunajski univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja v polju intermedijske umetnosti. V svojem delu obravnava teme, kot so poroznost meje med živim in neživim, ki gre z roko v roki s temo blagovne fetišizacije, prevpraševanja dihotomije med naravo in družbo, sistemov kategoriziranja, vzdrževanja, razstavljanja, zlorab naravnega za naturalizacijo političnega.
Slovenski prirodoslovni muzej letos zaznamuje 200 let nastanka, zaradi česar sta projekt in razstava Diorama II. še posebej aktualna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje