Po prepričanju umetniškega direktorja festivala Vasje Nagy-Hofbauerja je dojemanje resničnosti skozi podobe v času, ko digitalni mediji krojijo vsakdan, že tako samoumevno, da je postalo telo predvsem objekt, ki ga je treba ujeti v podobo, ki bo služila za nekakšno identifikacijo in na podlagi elementov interesa na njej tudi klasifikacijo.

"Slednja se v najbolj banalni obliki ključnikov (hashtag) prilagaja učenju algoritmov umetne inteligence, ki naj bi, po mnenju nekaterih, omogočila celo selitev človeške zavesti v računalnik. Po svoje je to nekakšen način razumevanja obstoja človeka onkraj telesa in ohranjanje identitete v obliki duhovne energije, ki se v tem primeru razume kot električni impulzi v nepreglednem nevronskem omrežju," je zapisal umetniški direktor festivala.

Tudi odkrivanje puščanja sledi
Po drugi strani se človek po njegovih besedah zelo dobro zaveda prisotnosti in učinkov svojega telesa, postavlja ga v ospredje kot bistvo lastnega obstoja. "Ne gre zgolj za materialistični vidik bivanja, temveč tudi za odkrivanje puščanja sledi. Sledi, ki se jih v samoidentifikaciji zaveda posameznik ali skupina kot zapis, oziroma zapuščina preteklega časa in tudi kot sledi človeštva v zgodbi planeta Zemlje, poimenovane antropocen. Bivalni prostor se v zapovedanem egoizmu in egocentrizmu omejuje na majhen teritorij, omejeno ozemlje in sodobne tehnologije neprestano ustvarjajo privid neprestane prisotnosti vseh krajev na zemeljski obli na njenem vsakem kraju. Vtis globalizma je fantazma o potovanju v on/i/kraj in zasidranosti v lastno telo tukaj in zdaj," je še zapisal Nagy-Hofbauer.

100. obletnica pogodbe iz St. Germaina
Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor, ki organizira festival, je povedal, da poleg osnovne teme pogled upirajo tudi v zgodovino. V sodelovanju z Društvom za evropsko zavest tako zaznamujejo stoletnico mirovne pogodbe, ki so jo 10. septembra 1919 po razpustitvi Avstro-Ogrske podpisali v kraju Saint-Germain-en-Laye.

"Ta pogodba je pred stotimi leti definirala mejo z Avstrijo in je šla precej na škodo slovenskega življa, ki je ostalo na drugi strani meje. Z dogajanjem okoli migrantov, novega koronavirusa in podobno pa se postavljajo spet nove meje," je povedal. Obletnici podpisa pogodbe je posvečena osrednja razstava, na kateri se predstavlja več avtorjev, je na ogled v Fotogaleriji Stolp.

Z razstavami prežeto mestno jedro
V Fotografskem muzeju so pod naslovom Nikogaršnja zemlja na ogled fotografije z območja nekdanje železne zavese Kurta Kaindila, v Vodnem stolpu pa se predstavlja Kati Bruder s svojimi portreti. V Galeriji Media Nox bodo razstavljena dela Jošta Franka, v Epeki Alessandra Ruzzierja in v Galeriji DLUM Dragane Jurišić. V Univerzitetni knjižnici Maribor se bo predstavila mlada fotografinja Sara Nuša Golob Grabner, v Kadetnici pa Miha Kacafura. Na Starem mostu pa bodo tokrat razobesili fotografije Milana Malovrha z naslovom Bela božanstva.

Dogajanje poleg razstav prinaša tudi delavnice portretne in črno-bele analogne fotografije, predstavitev foto opreme, fotomaraton, spletno razpravo o telesni samopodobi in medijih ter projekcije filmov Rudija Urana Futura: na odprtem in Branimirja Ritonje Pismo mater.

Sicer pa Festival fotografije do konca septembra prinaša na ogled skupno 25 razstav, ki so razpršene po celotnem mariborskem mestnem jedru.