V muzeju Prado lahko še do začetka marca prihodnjega leta ujamete razstavo Reversos (Hrbtne strani), ki obiskovalcu slike predstavi kot celoto, vključno z njihovo hrbtno stranjo. Z razstavo želijo v muzeju obiskovalca popeljati pod površino umetniške podobe in ga spodbuditi, da fizično sliko, njeno hrbtno stran in okvir dojame kot dopolnjujoče se elemente, ki skrivajo ali razkrivajo skrivnosti in zgodbe.

Poleg avtoportretov Goye, Rembrandta in van Gogha je med drugim mogoče videti: podobo klečeče nune z razgaljeno zadnjico, sliko, katere okvir priča o tem, da so jo zasegli nacisti, ter pet poškodovanih lesenih desk, ki so bile originalno del podokvirja Picassove slike Guernica.

Vsega so krive Las Meninas
Po besedah direktorja muzeja Miguela Falomirja se je ideja za razstavo porodila ob Velazquezovem delu Las Meninas, kjer je na levi strani slike viden hrbtni del platna, na katerega slika umetnik. "Razstava nas želi spomniti na nekaj, kar je imel po mojem mnenju v mislih tudi Velazquez. Ta bi si želel, da razumemo, da pri umetnosti, še posebej pri slikarstvu, ne gre le za samo podobo," je dodal.

"Umetniška dela so tridimenzionalna. Če se osredotočimo na sliko, ki reproducira določen trenutek, zamrznjen v času, sicer dobimo nekaj informacij, veliko pa jih tudi zgrešimo, če pomislimo na vse, kar zaobjema sliko kot predmet. Rad rečem, da se nam, ko vidimo neko delo, njegovo hrbtno stran in okvir, zdi, kot da bi stali pred arheološko najdbo, kjer ima vsaka plast svojo zgodbo," je še povedal direktor muzeja.

Videti hrbtno stran slike je "privilegij"
Kustos razstave Miguel Angel Blanco je izbral 105 del iz muzeja Prado in še iz 29 mednarodnih muzejev in zbirk ter jih umestil v sobi, katerih stene so prebarvali črno, s čimer želijo ustvariti vzdušje skrivnosti in razodetja. Nekatera dela je mogoče videti z obeh strani, nekatera so s poslikano stranjo obrnjena k steni, da so tako bolje vidni sporočila, žigi in skice na njihovih hrbtnih straneh, ki so običajno javnosti skrite.

"Velika večina slik vedno visi na stenah muzejev, kjer ljudje nimajo možnosti, da bi izvedeli, kaj se skriva za sliko," je povedal Blanco. Včasih so okvirji pritrjeni na steno, včasih so hrbtne strani slik zaščitene s plastiko, da se na njih ne bi nabiral prah.

Med eksponati je Blanco izpostavil sliko klečeče nune Martina van Meytensa, nastalo okoli leta 1731. Na sprednji strani je upodobljena klečeča nuna pri molitvi, ki jo opazuje starejša nuna. Na hrbtni strani pa je prikazana nuna, ki si je habit dvignila nad golo zadnjico. "To je odličen primer napol skrite pornografske slike na hrbtni strani umetnine. Slika je bila v lasti švedskega veleposlanika v Parizu, ki jo je skrival in kazal le posebnim gostom," je pojasnil.