Obenem je Umetnostna galerija Maribor organizirala vodstvo na temo "svetovljanov" po delih slovenskih umetnikov, ki so se tako ali drugače uveljavili v svetovnem okolju. Kustosinja Andreja Borin je predstavila izbrana likovna dela slovenskih umetnikov in umetnic in njihove življenjske zgodbe. Poudarek je na umetnikih, ki so študirali, ustvarjali in/ali živeli v tujini ter se tako ali drugače uveljavili v novem okolju.

Med predstavljenimi ustvarjalci velja omeniti Antona Nowaka (1865–1932), Ivana Žaboto (1878–1939), Anteja Trstenjaka (1894–1970) in seveda Zorana Mušiča (1909–2005).

Mušiču je posvečena tudi nova razstava v UGM Kabinetu, ki jo je postavila kustosinja Breda Kolar Sluga in bo na ogled do konca novembra. Slikar, grafik in risar Zoran Mušič je namreč v mednarodnem prostoru najbolj prepoznaven umetnik slovenskega izvora. "Slavo je doživel že v 50. letih preteklega stoletja z opusom beneških vedut in dalmatinskih krajin, a med najpomembnejše evropske slikarje se je vpisal z opusom Nismo poslednji, pretresljivo interpretacijo zločinov v nacističnih taboriščih," so navedli.

Maribor ali simbolna vrnitev k izvoru
Kljub več kot stotim monografskim publikacijam, nagradam in izjemnemu mednarodnemu zanimanju za tega umetnika pa je po navedbah UGM-ja še vedno skoraj neznano, da je bil Zoran Mušič tesno povezan tudi z Mariborom. Tukaj je preživel svojo mladost in ubral prve profesionalne korake.

S sklopom dogodkov in razstav, s katerimi se v ustanovi nameravajo pokloniti temu izjemnemu ustvarjalcu, bodo po napovedih predstavili avtorjevo vznemirljivo, več kot 20 let trajajočo povezavo z Mariborom.

Družbeno ozračje, ki je podprlo razvoj mladega talenta
Prva v nizu, majhna razstava v UGM Kabinetu, v skladu s konceptom razstavišča osvetljuje premalo raziskane umetnine in fenomene Zbirke UGM. Najstarejša Mušičeva dela iz Zbirke UGM bodo povezali z nekaterimi doslej nikoli razstavljenimi gostujočimi deli. Na ogled bodo najstarejši umetnikov avtoportret, študije in slike, nastale na potovanjih po Španiji in Dalmaciji, ter prva naročila, med katere sodijo portreti in tihožitja.

"To bo tudi priložnost, da spregovorimo o mariborskem likovnem življenju v tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vrhuncu, ki so ga spodbudili vizionarsko vodstvo mesta, uspešni gospodarstveniki in nacionalno zavedni podporniki umetnosti," izpostavljajo v galeriji.

Zoran Mušič se je rodil v spodnji Vipavski dolini, v vasi Bukovica, ki danes pripada Sloveniji. Družina je večkrat prisilno zapustila Primorsko, najprej zaradi fronte prve svetovne vojne, ki je zajela prav te kraje, pozneje zaradi naraščajočega fašizma in nasilnih ukrepov proti slovenskim prebivalcem. Po številnih selitvah so se Mušičevi leta 1920 ustalili v Hočah v bližini Maribora.

Življenje svetovljana, a s težkim poglavjem vojne
Zorana Mušiča z Mariborom povezuje mladostniško življenje, pridobivanje izobrazbe na realki in učiteljišču in prvi stik s slikarstvom. Po zaključenem študiju na Likovni akademiji v Zagrebu se je leta 1935 znova vrnil v Maribor, kjer je redno razstavljal in sprejemal prva slikarska naročila.

Mariborsko likovno življenje je pomembno sooblikoval vse do druge svetovne vojne, ko se je najprej preselil v Ljubljano, nato umikal v Trst, Gorico in Benetke, od koder je bil leta 1944 interniran v taborišče Dachau. Po težki vojni preizkušnji je živel v Benetkah in Parizu ter doživel svetovno slavo.