To je bil Branko Rudolf, prvi direktor Umetnostne galerije Maribor, ki je v počastitev njegovi dediščini Hudo mravljico znova obudila.

Postala je maskota galerije, nagovarja pa predvsem najmlajše obiskovalce. In v času izolacije ni nič drugače, le da se seli na splet. Podobno kot številne galerije doma in po svetu tudi UGM v času, ko ostajamo doma, del program prenaša na splet. Tokrat so pripravili akcijo, ki je v prvi vrsti sicer namenjena najmlajšim obiskovalcem, a vseeno najdejo v njej izziv tudi tisti starejši.
V programu, ki so ga poimenovali Huda mravljica na obisku, bodo otrokom za krajšanje časa v reševanje ponudili naloge, ki si jih lahko natisnejo, lahko pa jih rešujejo na spletu. Ideja je podobna, kot v vseh galerijah – ker ljudje v teh dneh ne morejo v galerijo, bodo galerijo pripeljali do njih. "Natančneje, košček po košček vam jo bo v vaše domove prinesla naša marljiva sodelavka Huda mravljica," pravijo v galeriji.

Najprej so na vrsti oblike, barve, črte in pike z ulice
Akcija bo potekala tako, da bo vsak teden, dokler bo svetovano, da se ostane doma, muzejska svetovalka Brigita Strnad skupaj s Hudo mravljico pripravila likovne naloge, ki bodo namenjene otrokom, starim od pet do devet let, a jih lahko rešujemo čisto vsi, če jim bo dolgčas. Tokrat bodo tisti, ki se bodo lotili nalog, dostopnih na spletni strani UGM-a, razmišljali o oblikah, barvah, črtah in pikah z ulice, pri tem pa bodo med drugim opazovali sliko Aleksandrove ceste, ki jo je okoli leta 1939 naslikal Zoran Mušič.

In če se vrnemo k Hudi mravljici in njenemu rojstvu. Prva znana objava pesmi sega v leto 1955, kar je le leto po ustanovitvi Umetnostne galerije Maribor. Izšla je v zbirki pesmi za otroke Zamorček in ladjica. Od takrat je bila pesem natisnjena v številnih zbirkah in samostojnih izdajah. Da jo danes prepevamo, gre zahvala skladatelju Marijanu Vodopivcu, ki jo je uglasbil. Leta 1971 so jo zaigrali v prizoru televizijske serije Erazem in potepuh. Od takrat jo poznajo prav vse generacije slovenskih otrok.