Predstavljajo se umetniki z oddelka za likovno umetnost: Anna-Marie Berdychová, Klára Čermáková, Viktor Dedek, Lenka Glisníková, Linda Hauerová, Vít Jebavý, Filip Kopecký, Denisa Langrová, Stony Tellers, Vojtěch Novák, Olbram Pavlíček, David Střeleček in Adam Vít.
Kuratorki sta Edith Jeřábkova in Aleksandra Vajd v sodelovanju z Lindo Hauerovo, Anetto Mono Chişa in Dušanom Josipom Smodejem.
Postavitev sta poleg UMPRUM-a pripravila še društvo za sodobno kulturo Fotopub in revija ŠUM.
Stanje začetka propada
Skozi razstavo želijo premisliti, kako sedanja generacija ohranja upanje v prihodnost, ki ji pretijo znanstvena odkritja; upanje v relevantnost umetnosti, ki je prav zaradi svoje materialnosti tisti del človeške ustvarjalnosti, ki je iz kulturnega gledišča nekaj občudovanja vrednega, a ki je planet privedel do trenutnega stanja začetka propada.
Dvojnost stvari, linearnost časa
"Vprašati se je treba tudi, kako majhne države, kot sta Češka in Slovenija, razumejo odgovornost, ki jo nosijo za materialne dobrine (in njihove uničujoče učinke), ki jih upravljajo, ustvarjajo, porabljajo, uničujejo in predstavljajo," so zapisali pri Fotopubu. Kako naj na lokalni ravni mislimo vplive antropocena na človeške in nečloveške sfere? Razstava vključuje dela, ki preizprašujejo sam koncept naprednega človeštva, dvojnost stvari, linearnost časa, materialno čistost, izvirnost, metrični sistem, tržno vrednost predmetov in stvari; dela, ki nas opominjajo, da je resničnost, čeprav ni nekaj absolutnega, edini skupni dogovor svetovne skupnosti, so še zapisali.
Kuratorki sta v spremnem tekstu k razstavi zapisali, da je čas za vprašanje umetnikov: "Kaj se dogaja z našim zaupanjem v materialni svet, kot ga poznamo? Kako naj dojemamo in rešujemo odnos med "dano" materialnostjo in materialnostjo podatkov in informacij?"
Nove oblike pritiskov na samo materialnost umetniškega dela po besedah kuratork umetnike večkrat in nujno silijo, da preizprašujejo formalne odločitve, ki jih sprejemajo z vidika problematike segrevanja Zemlje, produkcijske etike, prevoza in politične odgovornosti.
Študentje so med postavljanjem razstave organizirali niz dogodkov na različnih lokacijah. Preddogajanje je potekalo v obliki performansa umetniškega kolektiva Stony Tellers z naslovom Globalisation Fairy Tale in performativnega branja Domna Ograjenška ter izdaje ŠUM Magazine #12, ki je bila pripravljena v sodelovanju z razstavnim projektom in služi tudi kot njegov razstavni "reader".
Razstava, ki bo odprta do 1. decembra, je postavljena v zapuščeni bencinski servis Petrol, ki je bil zasnovan kot del celostne urbanistične ureditve severnega vstopa v mestno središče Ljubljane. Objekt je bil zgrajen leta 1968, zasnoval pa ga je arhitekt Milan Mihelič, Prešernov nagrajenec in učenec Edvarda Ravnikarja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje