Stalno razstavo, ki krasi mogoče samostanske hodnike, je poimenoval Zmaga svetlobe. Odprtje razstave doniranih del bo v soboto, 30. marca 2019, ob 10.30.

Gvardijan samostana, pater Niko Žvokelj, je prijateljevanje s slikarjem Tutto, sicer Novogoričanom, in idejo o donaciji samostanu, opisal tako: "Najino prijateljstvo je že preseglo srebrno obletnico. Ko sem pred četrt stoletja bival v frančiškanskem samostanu na Kapeli, sva bila oba Novogoričana. Ponovno so se najine poti prekrižale, ko sva bila Strunjančana in ob 500-letnici Marijinega prikazanja organizirala odmevno slikarsko delavnico z imenitnimi umetniki. Njihova dela so bila namenjena krasitvi frančiškanskega samostana pri romarski cerkvi Marijinega prikazanja. Zgodba se je končala drugače, kot smo takrat načrtovali ... Svetopisemsko je sedem sveto število in po toliko letih sva se s Klavdijem zopet našla na Kostanjevici v Novi Gorici. Jaz kot gvardijan frančiškanskega samostana, Klavdij pa z željo, da bi njegova dela trajno krasila samostan in starodavnim hodnikom vlila sodobno iskanje in izražanje svetega, presežnega. Veselim se tega sobivanja preteklosti in sedanjosti. Zato bi v imenu vseh Klavdiju Tutti izrazil globoko hvaležnost in željo, da bi prihodnji obiskovalci bogastva našega samostana in cerkve odkrili 'dodano vrednost', galerijo slikarja Klavdija Tutte."

Sakralni Tuttov opus
Klavdij Tutta že dve desetletji ustvarja tudi nabožne slike. Njegov simbol je križ. Sicer je v njegovem opusu prisoten že dolgo, vse od zaključka študija, vendar v drugačnem kontekstu. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: "Klavdij Tutta si je križ izbral za načelo notranje zgradbe in tako uresničuje formo, ki je zgodovinsko zavezana, ki predstavlja likovni princip v evropski umetnosti, ki je navsezadnje tudi prostorski križ, ki stoji v formatu nosilca slikovnega zapisa in je okostnica kompozicijske gradnje. H križu kot religioznemu simbolu pa je pristopil prvič leta 1999, ko je s tamkajšnjim, zdaj že pokojnim župnikom Cirilom Brglezom organiziral Likovno delavnico Šmartin. Ustvarjalna druženja, ki so potekala pod sorodnim okriljem, so ga vedno znova poklicala v bližino križa in mu omogočala, da se je v to tematiko dodatno poglobil. Navsezadnje križ domuje tudi na vrhu Sinje gore (Sinji Vrh), kjer je Klavdij pred 27 leti začel organizirati mednarodne likovne delavnice." Anamarija Stibilj Šajn je v obsežnem katalogu, ki je izšel ob stalni razstavi podarjenih del v frančiškanskem samostanu, poglobljeno analizirala Tuttov sakralni opus.

Tutta – reden gost srečanj Umetniki za Karitas
Pred četrt stoletja so se na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino začela likovna srečanja Umetniki za Karitas, ki jih vodi Jožica Ličen, tudi ravnateljica Škofijske Karitas Koper. Reden gost teh mednarodnih likovnih kolonij je tudi Klavdij Tutta. Ličnova se njunih skupnih začetkov spominja: "Gospod Klavdij je velik ljubitelj lepega, to mi je bilo dano spoznati že pred 25 leti, ob začetku nastajanja kolonije Umetniki za Karitas. Njegovi smerokazi lepote so vtkani tudi v to kolonijo, večkrat sem rekla, da je učitelj, danes sem o tem prepričana. Iz njegovih izkušanj smo se učili, z darovanimi slikami pa gradili mozaik dobrote za pomoči potrebne. Dela, ki jih je podaril številnim, tokrat samostanu na Kostanjevici, ne pričajo le o finančni vrednosti darovanega, pač pa učijo obiskovalce, da je lepota večna in da bodo tisti, ki bodo na Kostanjevici iskali bodisi podobo Boga bodisi zgodovino prednikov, imeli priliko videti in okušati lepoto umetnost 21. stoletja."

Goriška zaznamovana s Tutto, Tutta zaznamovan z Goriško
Ob lanski 60. obletnici rojstva so se domačinu, Klavdiju Tutti, poklonili tudi v "njegovi" Novi Gorici. V Goriškem muzeju so postavili pregledno razstavo, ki je zaobjela vse umetnikove ustvarjalne cikle – od zgodnjih osemdesetih let dvajsetega stoletja do danes. Ob tej priložnosti je umetnik Goriškemu muzeju izročil donacijo slik, prav tako pozneje Domu upokojencev v Novi Gorici. Novogoriški župan Klemen Miklavič pa je ob tokratni slikarjevi donaciji frančiškanskemu samostanu zapisal: "Njegova dela pomenijo tudi velik prispevek h kulturnemu turizmu naših krajev in so ena od ptic v pomladi kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko prestolnico kulture 2025. Kot župan Mestne občine Nova Gorica, ki mu je leta 2002 namenila tudi Bevkovo nagrado, se umetniku za vsa podarjena dela in njegovo umetniško vrednotenje tega prostora neizmerno zahvaljujem."

Samostan na robu novega in starega mesta
Ob robu Nove Gorice, v neposredni bližini mestnega središča, tik ob slovensko-italijanski meji, se na 143 metrov visokem griču dvigata cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kapeli, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Za prebivalce z obeh strani meje, iz Gorice v Italiji in Nove Gorice, je ta kraj oaza zelenja, miru in duhovnosti. Kostanjevica vključuje vsaj tri kulturna in duhovna izkustva: je spomenik cerkvene umetnosti in duhovno središče (cerkev in samostan), zgodovinski spomenik (grobnica Burbonov, v kateri so našli svoje počivališče zadnji člani te francoske kraljeve dinastije, med njimi zadnji kralj Francije, Karl X.) in kulturni spomenik (samostanska knjižnica, v kateri hranijo tudi originalen izvod prve slovnice slovenskega jezika, delo Adama Bohoriča iz leta 1584). Na samostanskem vrtu pa je od leta 2003 tudi druga največja zbirka zgodovinskih vrtnic burbonk. Vsem tem zakladom pa se zdaj pridružuje še stalna razstava sakralnih del avtorja Klavdija Tutte.