Na ogled je tudi video Predavanja o tehnologijah improvizacije.

William Forsythe že od 80. let prejšnjega stoletja vzporedno z odrskimi uprizoritvami razvija instalacije, skulpture in filme, ki jih imenuje koreografski objekti. Zanje je značilno, da zabrisujejo meje med performansom, kiparstvom in instalacijo, gledalko ali gledalca pa pozivajo k sodelovanju s temeljnimi idejami koreografije, so zapisali v Galeriji Cukrarna.

Kinetični in akustični kontrapunkt
Delo Nikjer in hkrati povsod je sestavljeno iz svinčnic, ki visijo na vrvicah in nihajo v prostoru sobe. V tretji različici instalacije je mogoče vsako od nihal upravljati samostojno. Forsythe je koreografijo gibanja uteži programiral tako, da ustvarja kinetični in akustični kontrapunkt, ki prostor, v katerem se gibajo, razdeli na številne nepredvidljive, spreminjajoče se dele.

"Koreografski objekti so diskretni sistemi, ki jih je treba sprožiti z zavestno ali nezavedno kompetenco. Objekti niso namenjeni ustvarjanju pomena izključno z vizualnimi sredstvi, temveč služijo kot živi primeri specifičnih fizičnih okoliščin, ki izolirajo temeljne kategorije sprožitve in organizacije gibanja," je zapisal Forsythe in dodal, da "številni objekti zahtevajo refleksivne, instinktivne odzive na izzivalno kompleksnost njihovih organizirajočih okolij, pri drugih pa je treba zavestno priklicati več zapletenih taktik, da bi upoštevali preprosta okoljska pravila".

Kot je še zapisal, je prvo načelo in izvirni predlog koreografskih objektov to, da "objekti lahko osebi, ki jih uporablja, zagotovijo povratne informacije o njeni zmožnosti izražanja bolj ali manj natančne telesne podobe", saj je "fizično udejstvovanje sredstvo za razumevanje različnih kategorij dejanj, na katere se nanaša posamezen koreografski sistem".

Na ogled bo do 13. novembra 2022.