"Kljub novemu domovanju v Sloveniji mu genius loci rodnega Kurdistana ostaja ključna miselna, čustvena in kreativna okupacija," je zapisala kustosinja Nives Marvin.

Zgodba o uničenju
Umetnik bo predstavil instalacijo Ladja negotovosti z nekaj sto miniaturnimi kipi iz žgane gline. Instalacijo bo spremljala videoprojekcija Zgodba o uničenju. Vse skupaj umetnik povezuje v enovito zgodbo, ki jo gradi več let ‒ Fragmenti resničnosti.

Multimedijski projekt Fragmenti resničnosti je vsebinska nadgradnja ciklov Izgubljena dediščina (2012) in Izgubljeni artefakti (2013) ter je hkrati najbolj avtentičen odsev umetnikove neprekinjene angažiranosti z globalnimi politično-socialnimi spremembami ter zlasti njegovega intimnega odnosa do polpreteklih in sedanjih dogajanj v Kurdistanu, Iraku in drugod na Vzhodu, je zapisala kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin.

Simbolni odziv na aktualno begunsko problematiko
Umetnik je 300 krhkih keramičnih figur domišljeno umestil v razstavišče tako, da ponekod asociirajo na ladje kot simbolni odziv na aktualno begunsko problematiko v Sredozemskem morju. Nekatere pa je predhodno uničil tako, da jih je lastnoročno raztreščil v črepinje, kar je dokumentirano na videu.

Razbitine predstavljajo umetnikovo metaforično obredno darovanje starim civilizacijam, zlasti mezopotamski, in obenem njegovo problematiziranje na temo umetnosti kot najbolj prepoznavnim elementom identitete vsakega naroda in posameznika. Na videu svoja razmišljanja še podkrepi z intervjujema s kurdskim slikarjem Karanijem Jamilom iz Arbila in z Anjo Šmid, vodjo projektov v taborišču Dibaga v Kurdistanu.

Na razstavi izstopajo umetnikova etična naravnanost, njegova iskrena in globoko intimna dojemanja ter čutenja preteklosti in sedanjosti kot tudi njegove vizije prihodnosti, je med drugim še zapisala Nives Marvin.

Sorodna novica Peljhan v Benetke s hipersoničnim plovilom, ki ponuja prostor za razmislek

Evropski kulturni center vsako leto v beneških palačah ‒ v Palazzi Mora in Palazzi Bembo ‒ gosti razstavo okoli 160 umetnikov z vsega sveta. Razstava spada med spremljevalne dogodke Beneškega bienala. Karimovo sodelovanje so podprle Obalne galerije Piran.

Živi in ustvarja v Ajdovščini
Azad Karim se je rodil leta 1954 v Arbilu v Kurdistanu. Leta 1976 je končal študij na Inštitutu za likovno umetnost v Bagdadu in istega leta nadaljeval študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1980 diplomiral, leta 1983 pa končal še specialko za grafiko. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v Londonu in v Parizu. Ustvarja v slikarstvu, grafiki, kiparstvu in oblikovanju. Prejel je več nagrad. Od leta 1984 živi in ustvarja v Ajdovščini.

Letošnji, 58. beneški umetnostni bienale bo potekal med 11. majem in 24. novembrom. Slovenijo bo zastopal Marko Peljhan s projektom Here We Go Again...System 317. Odprli ga bodo 8. maja.